Pišece

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pišece
Pišece is located in Slovenija
Pišece
Pišece
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′11.48″N 15°38′52.42″E / 46.0031889°N 15.6478944°E / 46.0031889; 15.6478944Koordinati: 46°0′11.48″N 15°38′52.42″E / 46.0031889°N 15.6478944°E / 46.0031889; 15.6478944
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Posavska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Brežice
Župnija Pišece
Krajevna skupnost Pišece
Prva omemba 1268
Površina
 • Skupno 4,25 km2
Dimenzije
Obseg 13,36 km
Nadmorska višina 231,7 m
Najvišja nadmorska višina ~ 450 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 343
 • Gostota 81 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8255 Pišece
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Sosednji kraji Brezje pri Bojsnem, Dednja vas, Pavlova vas, Podgorje pri Pišecah[2]
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Pišece - Vas
Lokacija Občina Brežice
RKD št. 8100 (opis enote)[3]
Rojstna hiša Maksa Pleteršnika
Kužno znamenje

Pišece so vas v Bizeljskem gričevju, v Občini Brežice. Kraj je središče Krajevne skupnosti Pišece ter Župnije Pišece. V jedru gručasta središčna vas v severnem delu Bizeljskega leži na južnem prisojnem vznožju gozdnate Orlice. Območje Pišec je dovolj široko odprto vplivom subpanonskega podnebja, hkrati pa zaščiteno z vzporednim gorskim hrbtom (Orliškim hribovjem), ki preprečuje vdor hladnega zraka s severa. Podnebje je zaradi tega zelo sončno in milo, tako da poljski pridelki dozore pol meseca hitreje kot na severni strani Orlice. Znana je pišečka marelica. Po gričih v okolici so vinogradi in sadovnjaki, med njimi pa so raztreseni zaselki Čerenje, Prekože, Orehovec in Pilštanj.[4] Na strmih pobočjih Orlice rastejo listnati gozdovi. Skozi naselje drži cesta iz Globokega proti Bizeljskemu in se tu odcepi cesta v Pavlovo vas. Na jugu je dolina potoka Gabernice, ki izvira tik nad župniščem v votlini imenovani Duplo. Voda se uporablja za vodovod, ima pa stalno temperaturo 12 oC in tudi v sušnih mesecih ne presahne. Pri izviru je tudi začetek prve vodne učne poti v Sloveniji. Mlajši vaščani so zaposleni večinoma v Brežicah in Krškem. Na griču (352 metrov) severozahodno nad vasjo stoji grad Pišece iz 13. stoletja z angleškim vrtom, kjer raste več eksotičnih dreves. Sedanja župnijska cerkev svetega Mihaela je baročna stavba s konca 18. stoletja. V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 sta poleg že navedenih zaselkov omenjena še Okrog in Orešje.[5][6][7]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj se v virih prvič omenja leta 1268. Prva omemba župnije sega v leto 1651.

V času med okupacijo je v vaseh na območju Krajevne skupnosti Pišece imelo začasen dom 110 družin oziroma več kot 420 ljudi, ki so se sem zatekli iz izseljenega pasa. 1. maja 1943 so Nemci v vasi ustrelili 10 talcev. Dne 7. julija 1944 je I. bataljon Kozjanskega odreda tu uničil žandermerijsko postajo in postojanko vermanov, decembra istega leta pa so bili požgani šola, župnišče in stavba Heimatbunda.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev po letih:

Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002
Število 254 475 440 443 462 483 542 547 514 482 426 399 312

Etnična sestava 1991:

Pomembni Pišečani[uredi | uredi kodo]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Ustanove[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ Atlas okolja
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8100". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  4. ^ Uroš Škof, Podnebni pogoji za uspevanje vinske trte na območju Bizeljskega in Pišec; v: Rast, letnik 12, številka 1, strani 108-113, (COBISS).
  5. ^ Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995, (COBISS).
  6. ^ Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana, 1976, (COBISS).
  7. ^ Krajevni leksikon dravske banovine, Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, Ljubljana, 1937, (COBISS).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]