Globoko, Brežice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Globoko
Globoko iz cerkve svete Barbare, Piršenbreg.jpg
Globoko is located in Slovenija
Globoko
Globoko
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′17.49″N 15°38′2.55″E / 45.9548583°N 15.6340417°E / 45.9548583; 15.6340417Koordinati: 45°57′17.49″N 15°38′2.55″E / 45.9548583°N 15.6340417°E / 45.9548583; 15.6340417
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPosavska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaBrežice
ŽupnijaPišece
Krajevna skupnostGloboko
Prva omemba1249
Površina
 • Skupno4,32 km2
Nadm. višina
167,5 m
Najvišja nadm. višina
174 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno310
 • Gostota72 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
8254 Globoko
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Sosednji krajiMali Vrh, Piršenbreg, Bojsno, Bukošek, Cundrovec
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Globoko je vas na Bizeljskem gričevju v Občini Brežice. Je sedež krajevne skupnosti, h kateri spada 5 vasi. Cerkvenoupravno spada pod Župnijo Pišece. Razložena središčna vas s cestnim jedrom leži na nizki ilovnati terasi Župelevec - Dečno selo. H Globokem spadajo zaselki Lanišče, Ledina, Zakotnik, ki stojijo na robu obsežnega hrastovega gozda Dobrave. Skozi vas teče potok Gabernica. V okolici je večinoma travnat svet. Ob cesti proti Pišecam, na južnih obronkih Bizeljskega gričevja, se nahaja rudnik, kjer kopljejo kremenčev pesek in glino, kopanje lignita pa so leta 1964 opustili. V naselju je tudi več obrtnikov.

Osnovna šola je v kraju od leta 1882. Prvo poslopje se je nahajalo pri sedanjem rudniku, po požaru pa so leta 1906 pozidali sedanjega. Leta 1966 je šola dobila še prizidek. V zadružnem domu, ki je bil zgrajen leta 1950, ima svoje prostore tudi krajevni urad, poštni urad in gasilsko društvo. Zraven doma se nagaja spomenik 34 padlim borcem in 57 žrtvam nacizma.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Globoko se v virih prvič omenja leta 1249.

V začetku novembra 1941 so Nemci izselili 27 družin, nakar so se tu nastanili Kočevarji. 20. marca 1944 so tu partizani napadli in uničili nemško postojanko ter deloma razdejali naprave v rudniku.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev po letih:

Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002
Prebivalcev 263 284 325 338 381 392 346 378 365 360 348 332 301

Reference[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]