Globoko, Brežice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Globoko, Brežice
Globoko, Brežice is located in Slovenija
Globoko, Brežice
Globoko, Brežice
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′17.49″N 15°38′2.55″E / 45.9548583°N 15.6340417°E / 45.9548583; 15.6340417Koordinati: 45°57′17.49″N 15°38′2.55″E / 45.9548583°N 15.6340417°E / 45.9548583; 15.6340417
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Posavska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Brežice
Župnija Pišece
Krajevna skupnost Globoko
Prva omemba 1249
Površina
 • Skupno 4,32 km2
Dimenzije
Obseg 11,47 km
Nadmorska višina 167,5 m
Najvišja nadmorska višina 174 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 305
 • Gostota 71 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8254 Globoko
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Sosednji kraji Mali Vrh, Piršenbreg, Bojsno, Bukošek, Cundrovec
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Globoko je vas na Bizeljskem gričevju v Občini Brežice. Je sedež krajevne skupnosti, h kateri spada 5 vasi. Cerkvenoupravno spada pod Župnijo Pišece. Razložena središčna vas s cestnim jedrom leži na nizki ilovnati terasi Župelevec - Dečno selo. H Globokem spadajo zaselki Lanišče, Ledina, Zakotnik, ki stojijo na robu obsežnega hrastovega gozda Dobrave. Skozi vas teče potok Gabernica. V okolici je večinoma travnat svet. Ob cesti proti Pišecam, na južnih obronkih Bizeljskega gričevja, se nahaja rudnik, kjer kopljejo kremenčev pesek in glino, kopanje lignita pa so leta 1964 opustili. V naselju je tudi več obrtnikov.

Osnovna šola je v kraju od leta 1882. Prvo poslopje se je nahajalo pri sedanjem rudniku, po požaru pa so leta 1906 pozidali sedanjega. Leta 1966 je šola dobila še prizidek. V zadružnem domu, ki je bil zgrajen leta 1950, ima svoje prostore tudi krajevni urad, poštni urad in gasilsko društvo. Zraven doma se nagaja spomenik 34 padlim borcem in 57 žrtvam nacizma.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Globoko se v virih prvič omenja leta 1249.

V začetku novembra 1941 so Nemci izselili 27 družin, nakar so se tu nastanili Kočevarji. 20. marca 1944 so tu partizani napadli in uničili nemško postojanko ter deloma razdejali naprave v rudniku.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev po letih:

Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002
Prebivalcev 263 284 325 338 381 392 346 378 365 360 348 332 301

Reference[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]