Župnija Pišece

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Župnija Pišece
Pisece.JPG
DržavaZastava Slovenije Slovenija
SedežPišece 15
8255 Pišece
Župnijska cerkevCerkev sv. Mihaela, Pišece
Posvetitevsveti Mihael
Veroizpovedrimskokatoliška
Uprava
DekanijaVidem ob Savi
NaddekanatSavski
ŠkofijaCelje
MetropolijaMaribor
Vodstvo
Škofsede vacante
Župnijski upraviteljGregor Majcen
Drugo
Znani župljaniOton Trabant,
Valentin Orožen,
Davorin Petančič,
Janez Kodrič,
Ivanka Novak,
Mihael Umek
Sosednje župnijePodsreda,
Bistrica ob Sotli,
Bizeljsko,
Kapele pri Brežicah,
Artiče,
Sromlje
Splet
Uradna stranzupnija-pisece.rkc.si

Župnija Pišece je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Videm ob Savi Škofije Celje.

Teritorij župnije zavzema 10 vasi krajevnih skupnosti Globoko in Pišece: Blatno, Bojsno, Brezje pri Bojsnem, Dednja vas, Globoko, Mali Vrh, Pavlova vas, Piršenbreg, Pišece in Podgorje pri Pišecah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Župnija je bila sprva podružnica Videmske prafare. Nato se je kot vikariat izločila nekje med letoma 1331, ko je bila z matično župnijo inkorporirana Cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici, in 1657, ko se že navaja vikar Janez Kastelic. Pišece so cerkvenoupravno spadale do leta 1571 pod Oglejski patriarhat, do 1787 pod Goriško nadškofijo, naposled pa pod Lavantinsko škofijo. Leta 1786 se je iz Pišečke župnije odcepila novonastala samostojna Župnija Kapele pri Brežicah. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del Škofije Maribor.

V Pišecah se je leta 1816 rodil duhovnik Oton Trabant, ki se je kasneje kot misijonar pridružil Ignaciju Knobleharju, s katerim je misijonaril v Južnem Sudanu. Umrl je leta 1854 za mrzlico po vsega dveh letih misijonskega dela. Med letoma 1835 in 1836 je bil na župniji kaplan Valentin Orožen, ki je znan tudi kot pesnik. Janez Kodrič, pišečki kaplan in med letoma 1937 in 1942 župnijski upravitelj, je umrl mučeniške smrti v Koncentracijskem taborišču Jasenovac in je danes kandidat za svetnika. Njegov primer se vodi v okviru postopka "Slovenskih mučencev 20. stoletja". V Pišecah je bila pred drugo svetovno vojno kot učiteljica zaposlena Ivanka Novak (rojena Škrabec), doma iz Hrovače pri Ribnici, ki je leta 1942 umrla mučeniške smrti in je pravtako kandidatka za svetnico. Po rodu je bila pranečakinja frančiškana in jezikoslovca Stanislava Škrabca.[1][2]

26. novembra 1944 so partizani požgali župnišče, o čemer priča Zapisnik župnika Štefana Čakša. V njem navaja, da so župnišče požgali iz strategičnih ozirov, pri tem pa je ostalo samo zidovje brez oken in vrat. Župnijski arhiv je bil večinoma uničen. Tako se je ohranila le ena in hkrati najstarejša listina iz obdobja zgodnjega novega veka (1500–1750), z letnico 1675. Naslednji najstarejši dokumenti so šele iz let 1741, 1790 in 1792. To pa je tudi vse, kar je ohranjenega do preloma 18. in 19. stoletja. Nekoliko več dokumentov je iz 1. polovice 19. stoletja, med tem ko je iz 2. polovice ohranjenega sorazmerno veliko gradiva. Nadškofijski arhiv Maribor poleg tega hrani matične knjige, in sicer krstne od leta 1675, poročne od leta 1695 in mrliške od leta 1733.[3]

V letu 2005 in 2006 je potekala obnova prostorov župnišča, ki služi potrebam pastoralnega dela, verouka in stanovanja duhovnika.

Sakralni objekti[uredi | uredi kodo]

# Slika Cerkev Naselje
1.
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Mihaela Pišece
2.
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Barbare Blatno
3.
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Jakoba Mali Vrh
4.
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Jedrti Pavlova vas
5.
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Jerneja Blatno
6.
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Križa Dednja vas
7.
Klikni za spremembo slike
Cerkev sv. Urha Brezje pri Bojsnem
Drugo
1.
Pišece Castle 04.jpg
Grajska kapela Marije Pomočnice Pišece
2.
Veliki Špiček (01).jpg
Znamenje svetega Krištofa Podgorje pri Pišecah
(Veliki Špiček, 686 m)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Zaveza št. 22, Zaveza.si.
  2. Najtežja obdobja, Zupnija-sodrazica.rkc.si.
  3. Andrej Hozjan, Katja Geršak,Vodnik po matičnih knjigah Škofijskega arhiva Maribor, Škofijski ordinariat Maribor, Maribor 2002, stran 167.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]