Župnija Pišece
| Župnija Pišece | |
|---|---|
_44.jpg) | |
  Geografska lega sedeža | |
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Pišece 15 8255 Pišece |
| Župnijska cerkev | Cerkev sv. Mihaela, Pišece |
| Posvetitev | sveti Mihael |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Zgodovina | |
| Prva omemba | 1651 |
| Izločena iz župnije | Videm - Krško |
| Uprava | |
| Dekanija | Laško - Videm |
| Škofija | Celje |
| Metropolija | Maribor |
| Vodstvo [ uredi ] | |
| Škof | Maksimilijan Matjaž |
| Dekan | Rok Metličar |
| Upravljana iz župnije | Brežice |
| Drugo | |
| Znani župljani | Oton Trabant, Valentin Orožen, Davorin Petančič, Janez Kodrič, Ivanka Novak, Mihael Umek |
| Sosednje župnije | Podsreda, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Kapele pri Brežicah, Artiče, Sromlje |
| Splet | |
| Uradna stran | zupnija-pisece.rkc.si |
| Vizitka | skofija-celje.si |
Župnija Pišece je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Laško - Videm, ki je del Škofije Celje.
Teritorij župnije zavzema 10 vasi krajevnih skupnosti Globoko in Pišece: Blatno, Bojsno, Brezje pri Bojsnem, Dednja vas, Globoko, Mali Vrh, Pavlova vas, Piršenbreg, Pišece in Podgorje pri Pišecah.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Župnija je bila sprva podružnica Videmske prafare. Nato se je kot vikariat izločila nekje med letoma 1331, ko je bila z matično župnijo inkorporirana Cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici, in 1657, ko se že navaja vikar Janez Kastelic. Pišece so cerkvenoupravno spadale do leta 1571 pod Oglejski patriarhat, do 1787 pod Goriško nadškofijo, naposled pa pod Lavantinsko škofijo. Leta 1786 se je iz Pišečke župnije odcepila novonastala samostojna Župnija Kapele pri Brežicah.
26. novembra 1944 so partizani požgali župnišče, o čemer priča zapisnik župnika Štefana Čakša. V njem navaja, da so župnišče požgali »iz strateških ozirov«, pri tem pa »je ostalo samo zidovje brez oken in vrat«.
Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del Škofije Maribor.
Opis župnije
[uredi | uredi kodo]V Pišecah se je leta 1816 rodil duhovnik Oton Trabant, ki se je kasneje kot misijonar pridružil Ignaciju Knobleharju, s katerim je misijonaril v Južnem Sudanu. Umrl je leta 1854 za mrzlico, po vsega dveh letih misijonskega dela. Med letoma 1835 in 1836 je bil na župniji kaplan Valentin Orožen, ki je znan tudi kot pesnik. Janez Kodrič, pišečki kaplan in med letoma 1937 in 1942 župnijski upravitelj, je umrl mučeniške smrti v Koncentracijskem taborišču Jasenovac in je danes kandidat za svetnika. Njegov primer se vodi v okviru postopka "Slovenskih mučencev 20. stoletja". V Pišecah je bila pred drugo svetovno vojno kot učiteljica zaposlena Ivanka Škrabec Novak, doma iz Hrovače pri Ribnici, ki je leta 1942 umrla mučeniške smrti in je prav tako kandidatka za svetnico. Po rodu je bila pranečakinja frančiškana in jezikoslovca Stanislava Škrabca.[1][2]
V letih 2005 in 2006 je potekala obnova prostorov župnišča, ki služijo potrebam pastoralnega dela, verouka in prebivanju duhovnika.
Pastoralno območje župnije Brežice
[uredi | uredi kodo]Ko je Župnija Sromlje ostala brez svojega župnika, je župnijo upravljal tedanji artiški župnik, dokler ni bil imenovan za župnijskega upravitelja župnik Župnije Dobova. Brežiški župnik je od 1. avgusta 2023 župnijski upravitelj župnij Sromlje, Artiče, Dobova in Pišece, od 20. oktobra 2025 pa še župnij Kapele pri Brežicah, in Bizeljsko.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| # | Slika | Cerkev | Naselje |
|---|---|---|---|
| 1. |  |
Cerkev sv. Mihaela župnijska cerkev |
Pišece |
| 2. |  |
Cerkev sv. Barbare podružnica |
Blatno |
| 3. |  |
Cerkev sv. Jedrti podružnica |
Pavlova vas |
| 4. |  |
Cerkev sv. Jerneja podružnica |
Blatno |
| 5. |  |
Cerkev sv. Križa podružnica |
Dednja vas |
| 6. |  |
Cerkev sv. Urha podružnica |
Brezje pri Bojsnem |
| Nekdanja cerkev | |||
| 1. |  |
Cerkev sv. Jakoba (podrta leta 2025, zaradi poškodb v potresu 2020) |
Mali Vrh |
| Na področju župnije | |||
| 1. |  |
Grajska kapela Marije Pomočnice (grad v državni lasti) |
Grad Pišece |
| 2. | .jpg) |
Znamenje sv. Krištofa (z vpisno knjižico) |
Podgorje pri Pišecah (Veliki Špiček, 698 m) |
Župnijski arhiv in matične knjige
[uredi | uredi kodo]Župnijski arhiv je bil večinoma uničen. Tako se je ohranila le ena in hkrati najstarejša listina iz obdobja zgodnjega novega veka (1500–1750), z letnico 1675. Naslednji najstarejši dokumenti so šele iz let 1741, 1790 in 1792. To pa je tudi vse, kar je ohranjenega do preloma 18. in 19. stoletja. Nekoliko več dokumentov je iz prve polovice 19. stoletja, medtem ko je iz druge polovice ohranjenega sorazmerno veliko gradiva.
Nadškofijski arhiv Maribor hrani župnijske matične knjige, in sicer krstne od leta 1675, poročne od leta 1695 in mrliške od leta 1733.[3] Te so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: Matricula online.si.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Zaveza št. 22 Arhivirano 2010-11-06 na Wayback Machine., Zaveza.si.
- ↑ Najtežja obdobja, Zupnija-sodrazica.rkc.si.
- ↑ Andrej Hozjan, Katja Geršak,Vodnik po matičnih knjigah Škofijskega arhiva Maribor Arhivirano 2019-10-23 na Wayback Machine., Škofijski ordinariat Maribor, Maribor 2002, stran 167.
Viri
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Zupnija-pisece.rkc.si, uradna stran
- Skofija-celje.si
- Družina.si
- Geopedia.si, cerkve, kapelice, križi in znamenja v Župniji Pišece