Cerkev sv. Jakoba, Mali Vrh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Jakoba
St. James's Church (Mali Vrh) 04.jpg
45°58′14.941″N 15°37′3.346″E / 45.97081694°N 15.61759611°E / 45.97081694; 15.61759611Koordinati: 45°58′14.941″N 15°37′3.346″E / 45.97081694°N 15.61759611°E / 45.97081694; 15.61759611
KrajMali Vrh
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Jakob
Stranski oltarjisveta Ana,
Janez Krstnik
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Zgrajenapred 1689
Arhitektura
Funkcionalno stanjeneaktivno
Porušena3. avgust 2021
Lastnosti
Dolžina13 m
Širina5,1 m
Višina4,8 m
Št. zvonikov1
Višina zvonika18,2 m
Zvonovi2
Uprava
ŽupnijaPišece
DekanijaVidem ob Savi
NaddekanatSavski
ŠkofijaCelje
NadškofijaMaribor
Mali Vrh na Bizeljskem - Cerkev sv. Jakoba
LegaObčina Brežice
RKD št.3249 (opis enote)[1]

Cerkev sv. Jakoba na Malem Vrhu je rimskokatoliška podružnična cerkev Župnije Pišece.

Cerkev se nahaja na najvišjem griču v vasi (300 mnm). Kakor priča letnica na enem izmed zvonov, ki zaradi starosti v vojnem času ni bil rekviriran, je podružnica obstajala vsaj že leta 1689. Cerkev je dolga 13 metrov, široka 5,1 metra in visoka 4,8 metrov, zvonik pa sega do višine 18,2 metra. Ima tristrano zaključen prezbiterij, ki je izoblikovan v gotski tradiciji in ga opasuje zidec. Banjasti obok s sosvodnicami kaže na čas 17. stoletja. Okoli leta 1800 so ladjo podaljšali za pol kornega zaključka z zvonikom. Tako se ponavlja rešitev, ki jo je kvalitetneje izoblikovala cerkev sv. Križa v Dednji vasi.

Cerkev po porušenju 3. avgusta 2021

V notranjosti se nahajajo trije oltarji. Glavni ima na sredini podobo svetega Jakoba, na desni svetega Jožefa in na levi svetega Roka. Zgoraj se nahajata sveti Peter in Pavel. Stranska oltarja sta posvečena sveti Ani in Janezu Krstniku.[2]

Okrog leta 1990 so se začela obnovitvena dela. Pozidana je bila nova zakristija, saj je stara odstopila od ladje. Na novo je bil narejen strop iz armiranega betona s posebnim armirano-betonskim prečnim mostom, ki je zaradi preperelosti zamenjal lesenega. Narejena je bila nova streha, zvonik je bil prebarvan, nov je tudi križ na zvoniku in strelovodi. Urejena je bila fasada, dokupljena dva zvonova ter napeljan trifazni električni tok za zvonenje. Dela so se vršila pred in med slovensko osamosvojitveno vojno, tako je Livarna Grassmayr (de) iz Innsbrucka na zvon napisala, da je bil kot prvi vlit za samostojno Slovenijo.

Cerkev je močno poškodoval potres v Petrinji 29. decembra 2020. Posledično se je 3. avgusta 2021 podrl zvonik, ki je bil že predhodno nagnjen proti ladji (proti vzhodu).[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3249". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana 1976 (COBISS).
  3. Zrušila se je cerkev sv. Jakoba, poškodovana po lanskem potresu, Siol.net, pridobljeno 6. avgust 2021.