Cerkev sv. Jakoba, Mali Vrh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Jakoba
Cerkev sv. Jakoba
Cerkev sv. Jakoba
45°58′14.941″N 15°37′3.346″E / 45.97081694°N 15.61759611°E / 45.97081694; 15.61759611Koordinati: 45°58′14.941″N 15°37′3.346″E / 45.97081694°N 15.61759611°E / 45.97081694; 15.61759611
KrajMali Vrh
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Jakob
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Uprava
ŽupnijaPišece
DekanijaVidem ob Savi
ŠkofijaCelje
Mali Vrh na Bizeljskem - Cerkev sv. Jakoba
LegaObčina Brežice
RKD št.3249 (opis enote)[1]

Cerkev sv. Jakoba na Malem Vrhu je rimskokatoliška podružnična cerkev in spada pod Župnijo Pišece.

Cerkev se nahaja na najvišjem griču v vasi (300 mnm). Kakor priča letnica na enem izmed zvonov, ki zaradi starosti v vojnem času ni bil rekviriran, je podružnica svetega Jakoba obstajala vsaj že leta 1689. Cerkev je dolga 13 metrov, široka 5,1 metra in visoka 4,8 metrov, zvonik pa sega do višine 18,2 metra. Ima tristrano zaključen prezbiterij, ki je izoblikovan v gotski tradiciji in ga opasuje zidec. Banjasti obok s sosvodnicami kaže na čas 17. stoletja. Okoli leta 1800 so ladjo podaljšali za pol kornega zaključka z zvonikom. Tako se ponavlja rešitev, ki jo je kvalitetneje izoblikovala cerkev sv. Križa v Dednji vasi.

V notranjosti se nahajajo trije oltarji. Glavni ima na sredini podobo svetega Jakoba, na desni svetega Jakoba in na levi svetega Roka. Zgoraj se nahajata sveti Peter in Pavel. Stranska oltarja sta posvečena sveti Ani in Janezu Krstniku.

Okrog leta 1990 so se začela obnovitvena dela. Pozidana je bila nova zakristija, saj je stara odstopila od ladje. Na novo je bil narejen strop iz armiranega betona s posebnim armirano-betonskim prečnim mostom, ki je zaradi preperelosti zamenjal lesenega. Narejena je bila nova streha, zvonik je bil prebarvan, nov je tudi križ na zvoniku in strelovodi. Urejena je bila fasada, dokupljena dva zvonova ter napeljan trifazni električni tok za zvonenje. Dela so se vršila pred in med slovensko osamosvojitveno vojno, tako je livarna Grassmayr iz Innsbrucka na zvon napisala, da je bil kot prvi vlit za samostojno Slovenijo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3249". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]