Cerkev sv. Barbare, Blatno

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Barbare
Cerkev svete Barbare, Piršenbreg 2.jpg
45°58′17.868″N 15°37′58.249″E / 45.97163000°N 15.63284694°E / 45.97163000; 15.63284694Koordinati: 45°58′17.868″N 15°37′58.249″E / 45.97163000°N 15.63284694°E / 45.97163000; 15.63284694
KrajBlatno
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveta Barbara
Stranski oltarjiMati Božja
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Zgrajena17. stoletje
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Lastnosti
Dolžina14 m
Širina5 m
Višina3 m
Št. zvonikov1
Materialikamen
Zvonovi3
Uprava
ŽupnijaPišece
DekanijaVidem ob Savi
NaddekanatSavski
ŠkofijaCelje
MetropolijaLjubljana
Piršenbreg - Cerkev sv. Barbare
LegaBlatno
Občina Brežice
RKD št.3251 (opis enote)[1]

Cerkev sv. Barbare v Blatnem je podružnična cerkev Župnije Pišece. Posvečena je sveti Barbari, zavetnici rudarjev, kar po vsej verjetnosti kaže na sočasno pridobivanje premoga v streljaj oddaljenem rudniku Globoko. Maše so bile v cerkvi do leta 2011 vsako nedeljo, od leta 2013 pa so vsako soboto zvečer.

Lega[uredi | uredi kodo]

Cerkev se nahaja na griču Sveta Barbara (289 m) v vasi Blatno. V večini literature je sicer navedeno, da stoji na Piršenbregu. Vidna je daleč naokoli. Tudi razgled iz griča, ki je na severni strani poraščen z gozdom, sega proti jugu vse do Gorjancev onstran Brežiškega polja, na jugozahodu pa na Hrvaško. Takoj pod cerkvijo se nahaja nekaj hiš ter hramov z vinogradi. Cerkev je postavljena tako, da je njena ladijska os natančno poravnana v smeri vzhod–zahod. Zvonik se nahaja na zahodni strani, zakristija pa je prislonjena na južno stran. Po ustnem pričevanju naj bi se zakristija nekoč nahajala na drugi, to je severni strani cerkve.[navedi vir]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Cerkev je zidana iz kamna in je na vzhodu konično zaključena, sicer pa enoladijska, banjasta in obokana s sosvodnicami. Dolga je 14 metrov, široka 5 metrov, visoka pa 3 metre (notranje mere). Korni zaključek z zvonikom kaže na kasnejšo izpeljanko izvirne rešitve, kakršno pozna cerkev sv. Križa v Dednji vasi. Ima dva oltarja – glavnega ter stranskega. Glavni oltar je primer tako imenovanih zlatih rezljanih oltarjev iz 17. stoletja. Značilen je po rezani podobi svete Barbare v sredini, svete Katarine na desni in svete Marjete na levi strani. Nekoliko višje se nahaja podoba svetega Boštjana in svetega Petra, na sredini na vrhu pa je podoba svetega Križa, pod katerim sta podobi Žalostne Matere Božje ter Marije Kleope. Olje na platno je iz 2. polovice 18. stoletja. Iz istega časa je tudi rezljani leseni stranski oltar Matere Božje na južni strani. Vsebuje Marijino podobo na sredini, na eni strani kip svetega Valentina, na drugi pa svetega Janeza Evangelista. Vrh oltarja je podoba svetega Antona Padovanskega s štirimi putti.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Iz napisa na portatilu na stranskem oltarju lahko razberemo, da je cerkev obstajala vsaj že leta 1657. Cerkev je bila v letih od 1987 do 1993 obnovljena. Narejena je bila nova fasada, bakrena streha na zvoniku ter celotno ostrešje na cerkveni ladji in zakristiji. Dokupljena sta bila dva zvonova (sedaj so trije) ter urejena elektrifikacija le-teh. Obnovljena je bila tudi notranjost cerkve. Staro razsuto škarpo je zamenjala na novo pozidana, ki je dobila tudi novo ograjo. Poleg tega je bila urejena še dovozna pot ter zunanja osvetlitev cerkve.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3251". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana, 1976 (COBISS).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]