Cerkev Marijinega imena, Dobova

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev Marijinega imena

Cerkev Marijinega imena

Cerkev Marijinega imena is located in Slovenija
Cerkev Marijinega imena
Cerkev Marijinega imena
Geografski položaj v Sloveniji
45°53′43″N 15°39′44″E / 45.895394°N 15.662247°E / 45.895394; 15.662247Koordinati: 45°53′43″N 15°39′44″E / 45.895394°N 15.662247°E / 45.895394; 15.662247
Kraj Dobova
Država Zastava Slovenije Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev Marijino ime
Status župnijska cerkev
samostanska cerkev
Funkcionalno stanje aktivna
Splet Zupnija-dobova.rkc.si
Zgodovina
Konec gradnje 1865
Posvečena 1867
Arhitektura
Arhitekt Franc Kvaternik (ureditev prezbiterija)
Slog neoromanika
Dolžina 40 m
Širina 16 m
Višina 16 m
Število zvonikov 1
Uprava
Župnija Dobova
Dekanija Videm ob Savi
Škofija Celje
Metropolija Maribor
Dobova - Cerkev Imena Marijinega
Lega Občina Brežice
RKD št. 2940 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 9. avgust 2008

Cerkev Marijinega imena v Dobovi je župnijska cerkev Župije Dobova. Je največja in edina troladijska cerkev v Občini Brežice. Neoromanska cerkev je bila zgrajena leta 1865 na mestu, kjer sta predtem stali gotska cerkev, za njo pa cerkev iz leta 1656, od katere se je ohranila le lesena oltarna plastika Marije Zavetnice s plaščem.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Cerkev je zidana iz opeke kot triladijska bazilika z mogočno, polkrožno zaključeno apsido, ki jo flankirata prav tako polkrožno zaključena kapela svetega Antona Puščavnika in zakristija. Zvonik, ki je v pritličnem delu četverokoten, v nadstropjih pa osmerokotnega tlorisa, so nekoč na prehodu krasili štirje kamniti kipi, ki so jih neznano kdaj zamenjale plehnate strešice. Se je pa ohranil kamniti kip Marije Kraljice na čelni fasadi. Kip stoji na kamnitem profiliranem podstavku, ščiti pa jo kamnit nadstrešek s plehnato kritino. Štiripolna triladijska cerkev je obokana s križnimi svodi. Med glavno in znatno nižjima stranskima ladjama je enakomeren ritem zidanih slopov in kamnitih stebrov z neoromanskimi kapiteli.

Oprema[uredi | uredi kodo]

Leseni glavni oltar ter prižnico je v neogotskem slogu izdelal celjski kipar Ignac Oblak leta 1866. Kamnito menzo glavnega oltarja in obeh stranskih je izdelal kamnosek Anton Zanier iz Arada na Madžarskem leta 1865. V prezbiteriju visijo štiri oljne slike svetega Frančiška Asiškega, svete Klare ter škofov Slomška in Barage, ki jih je naslikal akademski slikar Gorazd Satler iz Ljubljane. Leta 1981 je bil po načrtih arhitekta Franca Kvaternika nekoliko ponesrečeno urejen prezbiterij v skladu z zahtevami pokoncilske liturgije z novim oltarjem, ambonom in krstnim kamnom iz rdeče belega makedonskega marmorja. [2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2940". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Uradni list Republike Slovenije - Odlok o razglasitvi Dobova – Cerkev Imena Marijinega za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]