Cerkev Marijinega imena, Dobova

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev Marijinega imena

Cerkev Marijinega imena

Cerkev Marijinega imena is located in Slovenija
Cerkev Marijinega imena
Cerkev Marijinega imena
Geografski položaj v Sloveniji
45°53′43″N 15°39′44″E / 45.895394°N 15.662247°E / 45.895394; 15.662247Koordinati: 45°53′43″N 15°39′44″E / 45.895394°N 15.662247°E / 45.895394; 15.662247
KrajDobova
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PosvetitevMarijino ime
Statusžupnijska cerkev
samostanska cerkev
Funkcionalno stanjeaktivna
SpletZupnija-dobova.rkc.si
Zgodovina
Konec gradnje1865
Posvečena1867
Arhitektura
ArhitektFranc Kvaternik (ureditev prezbiterija)
Slogneoromanika
Dolžina40 m
Širina16 m
Višina16 m
Število zvonikov1
Uprava
ŽupnijaDobova
DekanijaVidem ob Savi
ŠkofijaCelje
MetropolijaMaribor
Dobova - Cerkev Imena Marijinega
Lega Občina Brežice
RKD št. 2940 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 9. avgust 2008

Cerkev Marijinega imena v Dobovi je župnijska cerkev Župije Dobova. Je največja in edina troladijska cerkev v Občini Brežice. Neoromanska cerkev je bila zgrajena leta 1865 na mestu, kjer sta predtem stali gotska cerkev, za njo pa cerkev iz leta 1656, od katere se je ohranila le lesena oltarna plastika Marije Zavetnice s plaščem.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Cerkev je zidana iz opeke kot triladijska bazilika z mogočno, polkrožno zaključeno apsido, ki jo flankirata prav tako polkrožno zaključena kapela svetega Antona Puščavnika in zakristija. Zvonik, ki je v pritličnem delu četverokoten, v nadstropjih pa osmerokotnega tlorisa, so nekoč na prehodu krasili štirje kamniti kipi, ki so jih neznano kdaj zamenjale plehnate strešice. Se je pa ohranil kamniti kip Marije Kraljice na čelni fasadi. Kip stoji na kamnitem profiliranem podstavku, ščiti pa jo kamnit nadstrešek s plehnato kritino. Štiripolna triladijska cerkev je obokana s križnimi svodi. Med glavno in znatno nižjima stranskima ladjama je enakomeren ritem zidanih slopov in kamnitih stebrov z neoromanskimi kapiteli.

Oprema[uredi | uredi kodo]

Leseni glavni oltar ter prižnico je v neogotskem slogu izdelal celjski kipar Ignac Oblak leta 1866. Kamnito menzo glavnega oltarja in obeh stranskih je izdelal kamnosek Anton Zanier iz Arada na Madžarskem leta 1865. V prezbiteriju visijo štiri oljne slike svetega Frančiška Asiškega, svete Klare ter škofov Slomška in Barage, ki jih je naslikal akademski slikar Gorazd Satler iz Ljubljane. Leta 1981 je bil po načrtih arhitekta Franca Kvaternika nekoliko ponesrečeno urejen prezbiterij v skladu z zahtevami pokoncilske liturgije z novim oltarjem, ambonom in krstnim kamnom iz rdeče belega makedonskega marmorja. [2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2940". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. Uradni list Republike Slovenije - Odlok o razglasitvi Dobova – Cerkev Imena Marijinega za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]