Mali Vrh, Brežice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mali Vrh
Strgar chapel, Mali Vrh 1.JPG
Mali Vrh se nahaja v Slovenija
Mali Vrh
Mali Vrh
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′48.16″N 15°37′22.49″E / 45.9633778°N 15.6229139°E / 45.9633778; 15.6229139Koordinati: 45°57′48.16″N 15°37′22.49″E / 45.9633778°N 15.6229139°E / 45.9633778; 15.6229139
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPosavska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaBrežice
ŽupnijaPišece
Krajevna skupnostGloboko
Površina
 • Skupno2,92 km2
Nadm. višina
201,2 m
Najvišja nadm. višina
300 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno285
 • Gostota98 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Sosednji krajiGloboko, Cundrovec, Dečno selo, Curnovec, Blatno, Piršenbreg
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Mali Vrh je vas na Bizeljskem gričevju v Občini Brežice. Spada h Krajevni skupnosti Globoko, cerkvenoupravno pa pod Župnijo Pišece. Razložena vas z obcestnim jedrom ob krajevni cesti GlobokoArtiče leži na južnih obronkih Bizeljskega, ki tu prehaja v Brežiško ravan. K njemu sodijo še posamezne hiše, raztresene po slemenu Malega Vrha, kjer je tudi zaselek Kamše. Ob cesti proti Brežicam je zaselek Trebeže. Ob potoku Gabernici se nahaja Rudnik Globoko, kjer so kopali kremenčev pesek in glino, do leta 1964 pa so kopali lignit. V severnem delu stoji na najvišji točki naselja, na slemenu nad potokom Graben cerkev sv. Jakoba (300 m) iz 17. stoletja.

Od tod je bil doma Anton Stergar (1879–1954), teološki pisatelj ter župnik pri Sv. Magdaleni v Mariboru.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Jeseni 1941 so Nemci izselili 19 družin, nakar so se tu nastanili Kočevarji. Organizator vstaje na tem območju leta 1941/42 je bil Marjan Tominc (1920–1943) iz Globokega, ki je padel v Belci pri Polhovem Gradcu. Med okupacijo je bila v vasi s krajšimi prekinitvami stacionirana enota SS policije.

Mali Vrh je bil leta 2006 eden izmed kandidatov za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov Jedrske elektrarne Krško. Predviden je bil površinski objekt na lokaciji odprtega kopa nekdanjega Rudnika Globoko. Civilna iniciativa krajanov Krajevne skupnosti Globoko je junija 2006 zbrala 500 podpisov, da bi projekt ustavila, nakar je od njega konec avgusta odstopila tudi Občina Brežice.[2]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev po letih:

Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002
Št. preb. 160 154 220 213 250 241 267 282 294 270 250 243 254

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Raopis: Časopis Agencije za radioaktivne odpadke" (Arao.si). Pridobljeno dne 28. april 2020.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]