Dednja vas
Dednja vas | |
|---|---|
 | |
  Dednja vas Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°58′42.55″N 15°38′25.82″E / 45.9784861°N 15.6405056°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Posavska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Brežice |
| Župnija | Pišece |
| Krajevna skupnost | Pišece |
| Površina | |
| • Skupno | 2,69 km2 |
| Nadm. višina | 245,4 m |
| Najvišja | 274 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 176 |
| • Gostota | 65 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 8255 Pišece |
| Zemljevidi | |
| Sosednji kraji | Piršenbreg, Blatno, Pavlova vas, Pišece, Brezje pri Bojsnem |
Dednja vas je vas v Bizeljskem gričevju v Občini Brežice. Spada h Krajevni skupnosti Pišece. Razloženo naselje v osrčju Bizeljskega leži v dolini potoka Gabernica in na slemenih nad njo, predvsem na vzhodni strani. Na desnem bregu leži vinorodno Čerenje. Na zahodu seže vas do ceste, ki pelje v Pavlovo vas. Nad cesto je delno gozdnati Trebež z nekaj hišami. V južnem delu je samostojen grič s pripadajočim zaselkom Veseli Vrh, okoli katerega so vinogradi. Severovzhodno od tod je vlažna podolgovata dolina Vošni dol s travniki in njivami ter izvirom Grabo, ki v sušnih mesecih presahne. Vzhodno od Vošnega dola se dviga zaselek Orehovec. Glavni kmetijski panogi sta vinogradništvo in sadjarstvo. Ob Gabernici je bilo nekdaj precej mlinov, ki so danes opuščeni. Na najvišji toči naselja, na razglednem kopastem griču (274 m) v severnem delu vasi stoji gotska cerkev sv. Križa.
Iz Dednje vasi je bil Peter Zupan (16. stoletje), eden izmed stotnikov (»poglavarjev«) v puntarski vojski Ilije Gregorića.[2]
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Število prebivalcev po letih:
| Leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prebivalcev | 254 | 250 | 274 | 271 | 280 | 254 | 302 | 289 | 255 | 239 | 206 | 178 | 174 |
Etnična sestava 1991:
- Slovenci: 176 (98,9 %)
- Neznano: 2 (1,1 %)
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Bogo Grafenauer, Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1974, stran 265.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995. (COBISS)
- Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana, 1976. (COBISS)
- Atlas okolja
- Popis 2002
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Ministrstvo za kulturo, register nepremične kulturne dediščine (v polje iskanje po besedi vpišite ime kraja)
- Franciscejske katasterske karte iz leta 1825[mrtva povezava]
