Dednja vas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dednja vas
Cerkev svetega Križa, Dednja vas 1.jpg
Dednja vas se nahaja v Slovenija
Dednja vas
Dednja vas
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°58′42.55″N 15°38′25.82″E / 45.9784861°N 15.6405056°E / 45.9784861; 15.6405056Koordinati: 45°58′42.55″N 15°38′25.82″E / 45.9784861°N 15.6405056°E / 45.9784861; 15.6405056
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPosavska regija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaBrežice
ŽupnijaPišece
Krajevna skupnostPišece
Površina
 • Skupno2,69 km2
Nadm. višina
245,4 m
Najvišja nadm. višina
274 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno176
 • Gostota65 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
8255 Pišece
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Sosednji krajiPiršenbreg, Blatno, Pavlova vas, Pišece, Brezje pri Bojsnem
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Dednja vas je vas v Bizeljskem gričevju v Občini Brežice. Spada h Krajevni skupnosti Pišece. Razloženo naselje v osrčju Bizeljskega leži v dolini potoka Gabernica in na slemenih nad njo, predvsem na vzhodni strani. Na desnem bregu leži vinorodno Čerenje. Na zahodu seže vas do ceste, ki pelje v Pavlovo vas. Nad cesto je delno gozdnati Trebež z nekaj hišami. V južnem delu je samostojen grič s pripadajočim zaselkom Veseli Vrh, okoli katerega so vinogradi. Severovzhodno od tod je vlažna podolgovata dolina Vošni dol s travniki in njivami ter izvirom Grabo, ki v sušnih mesecih presahne. Vzhodno od Vošnega dola se dviga zaselek Orehovec. Glavni kmetijski panogi sta vinogradništvo in sadjarstvo. Ob Gabernici je bilo nekdaj precej mlinov, ki so danes opuščeni. Na najvišji toči naselja, na razglednem kopastem griču (274 m) v severnem delu vasi stoji gotska cerkev sv. Križa.

Iz Dednje vasi je bil Peter Zupan (16. stoletje), eden izmed stotnikov (»poglavarjev«) v puntarski vojski Ilije Gregorića.[2]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev po letih:

Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002
Prebivalcev 254 250 274 271 280 254 302 289 255 239 206 178 174

Etnična sestava 1991:

  • Slovenci: 176 (98,9 %)
  • Neznano: 2 (1,1 %)

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. Bogo Grafenauer, Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1974, stran 265.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]