Bojsno
| Bojsno | |
|---|---|
  Bojsno |
|
| Koordinati: 45°58′13.42″N 15°40′14.65″E / 45.9703944°N 15.6707361°EKoordinati: 45°58′13.42″N 15°40′14.65″E / 45.9703944°N 15.6707361°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Posavska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Brežice |
| Župnija | Pišece |
| Krajevna skupnost | Pišece |
| Površina | |
| • Skupno | 4,83 km2 |
| Dimenzije | |
| • Obseg | 14,82 km |
| Nadmorska višina | 242,4 m |
| Prebivalstvo (2018)[1] | |
| • Skupno | 221 |
| • Gostota | 46 preb./km2 |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 8254 Globoko, Brežice |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Sosednji kraji | Globoko, Piršenbreg, Brezje pri Bojsnem, Podgorje pri Pišecah, Vitna vas, Dramlja, Župelevec, Bukošek |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). |
|
Bojsno [bójsno] je vas na Bizeljskem gričevju v Občini Brežice. Spada h Krajevni skupnosti Globoko, cerkvenoupravno pa pod Župnijo Pišece. V jedru obcestno naselje leži ob cesti Globoko - Župelevec, na južnem robu Bizeljskega. K njemu spadajo zaselki Pesjak, Vogence, Makovce, ki so razloženi po gričevju nad Zevnikovim potokom (po domače Žabjekom) na zahodu in potokom Dramljo na vzhodu. Kmetije se ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom, pomembno je tudi vinogradništvo. Polja so večinoma na ravnini južno od jedra vasi in v smeri proti Župelevcu.[2][3]
Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]
Krajevno ime je verjetno izpeljano iz prvotnega imena Bojcno (selo/polje), kar domnevno vsebuje svojilni pridevnik hipokoristika Bojec, ki se je v rednem jezikovnem razvoji razvil iz Bojьcъ, ohranjenega v slovenskih priimkih Bojc, Bojec. V starih listinah (Jožefinski vojaški zemljevid Slovenije) se kraj omenja leta 1763 kot Nawoissina in Novoissina.[4]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Leta 1960 je bila zgrajena šola, ki pa so jo zaradi premajhnega števila učencev leta 1966 opustili. Učenci od tedaj obiskujejo Osnovno šolo Globoko. Poslopje še stoji, v njem so danes občasne prireditve.
V vasi se je leta 1917 rodil Karlo Umek, strelec in olimpionik, leta 1933 pa Mihael Žmavc, agronom in strokovnjak za kmetijsko mehanizacijo.
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Število prebivalcev po letih:
| Leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Št. preb. |
Etnična sestava 1991:
Viri[uredi | uredi kodo]
- ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018.
- ^ Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995. (COBISS)
- ^ Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana, 1976. (COBISS)
- ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Ministrstvo za kulturo, register nepremične kulturne dediščine (v polje iskanje po besedi vpišite ime kraja)
- Franciscejske katasterske karte iz leta 1825
|
Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
