Podgorje pri Pišecah

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Podgorje pri Pišecah
Podgorje pri Pišecah is located in Slovenija
Podgorje pri Pišecah
Podgorje pri Pišecah
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°59′42.99″N 15°39′46″E / 45.9952750°N 15.66278°E / 45.9952750; 15.66278Koordinati: 45°59′42.99″N 15°39′46″E / 45.9952750°N 15.66278°E / 45.9952750; 15.66278
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Posavska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Brežice
Župnija Pišece
Krajevna skupnost Pišece
Prva omemba ?
Površina
 • Skupno 6,42 km2
Dimenzije
Obseg 14,26 km
Nadmorska višina 180,7 m
Najvišja nadmorska višina 686 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 187
 • Gostota 29 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8255 Pišece
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Sosednji kraji Vitna vas, Bojsno, Brezje pri Bojsnem, Pišece, Pavlova vas, Osredek pri Podsredi, Zagaj, Bizeljsko
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Podgorje pri Pišecah je vas v Bizeljskem gričevju, v Občini Brežice. Spada h Krajevni skupnosti Pišece, cerkvenoupravno pa pod župnijo Pišece. Razložena vas v severnem delu Bizeljskega leži na jugovzhodnem vznožju in pobočju Orlice. Pod Orlico je dolina Sodičov graben, proti Pišecam pa Žgalinova dolina z izvirom na Močvarini, okoli katerega so zamočvirjeni travniki. Hiše so pretežno ob cesti Pišece - Bizeljsko. Na vzhodu je globoko vrezana dolina potoka Dramlje. Vas sestavljajo Spodnje in Zgornje Podgorje ter zaselka Banovec in Zibot, vsi pa so razloženi po slemenih in pobočjih vinorodnih goric. Vaščani se preživljajo z vinogradništvom in sadjarstvom, dodaten zaslužek pa prinašata gozd na strmih pobočjih Orlice ter delo v Krškem in Brežicah. V vasi je nekaj starih, etnološko zanimivih hiš in gospodarskih poslopij. Zanimiva je hiša številka 68 s čopasto streho. Je skromen stegnjeni dom, verjetno iz konca 18. stoletja, kjer si po vrsti slede hiša, lopa s črno kuhinjo, hlev, šupa in kozji hlev, ki je navzven opredeljen s krepkimi pilastri. Zunanjščina je pobarvana oker, talni pas pa je siv. Zanimivi so grobi stropovi in tlak s phano zemljo. Zidana vrhkletna hiša številka 79 ima v pritličju arkade in je verjetno ena od pristav bližnjega pišečkega gradu. V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 so poleg že navedenih zaselkov omenjeni še Debevec, Gradec, Kočni dol, Perdislavce in Zagajca. Najvišji vrh v vasi je Veliki Špiček, ki je s 686 metri tudi najvišji vrh v Občini Brežice.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Od jeseni 1943 do maja 1945 je bila na domačiji kmeta Ulčnika kurirska postaja. Avgusta 1944 so ustaši požgali Travnikarjevo, Žgalinovo in Kolmanovo domačijo ter zažgali Podgorškovo vinsko klet, kjer sta zgorela Gregl Slavko - Silni in Ferdo Kovačič.

Vodovod je od leta 1969 napeljan iz zajetja izvira Gabernice v Pišecah.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev po letih:

Leto
1869
1880
1890
1900
1910
1931
1948
1953
1961
1971
1981
1991
2002
Št. preb.
381
396
372
400
414
401
406
430
359
322
307
269[2]
215

Etnična sestava 1991:

Viri[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]