Župnija Celje - Sv. Danijel
| Župnija Celje - Sv. Danijel | |
|---|---|
 | |
| Sedež | Slomškov trg 2, Celje |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Uprava | |
| Dekanija | Dekanija Celje |
| Škofija | Škofija Celje |
| Metropolija | Metropolija Maribor |
| Vodstvo | |
| Škof | Maksimilijan Matjaž |
| Župnik | Tadej Linasi |
| Splet | |
| Uradna stran | celje-stolnica.si |
Stolno-opatijska župnija Celje - Sv. Danijel je rimskokatoliška teitorialna župnija dekanije Celje-Nova cerkev in škofije Celje.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena škofija Celje, je bila župnija del celjskega naddekanata škofije Maribor.
Antična doba[uredi | uredi kodo]
Že v prvih stoletjih se je v Celju oblikovala močna kršcanska skupnost. Po legendi naj bi v antični Celeii deloval duhovnik Oranius, ki je duhovno vzgajal kasnejšega škofa Norika, Maksimilijana Celjskega.
Srednji vek[uredi | uredi kodo]
Leta 1229 pa se nato omenja prvi celjski župnik Rubertus plebanus.
V naslednjih stoletjih se v takrat še mestni župniji zvrsti več župnikov, ki jim pomagajo kaplan, vikarji...
Nastanek opatije[uredi | uredi kodo]
Leta 1740 papež Benedikt XIV. podelil naslov in pravice opata župniku pražupnije Šmartno pri Slovenj Gradcu dr. Jožefu Juriju Valentinu Schrökingerju pl. Nayembergu in vsem njegovim naslednikom. Njegov naslednik Martin Ferdinand Bartholotti pa je naziv prodal takratnemu celjskemu mestnemu župniku in savinjskemu arhidiakonu Martinu Jožefu Sumplicherju, ki pa je prosil papeža Klemna XIII. naj prestavi sedež opatije iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu v Celje. Njegova želja je bila uslišana, saj je 18. decembra 1761 papež prestavil sedež opatije. Tako se je na vse naslednje celjske župnike prenesel tudi naslov opata.
Opatje[uredi | uredi kodo]
1. Martin Jožef Sumplicher: celjski župnik (1755 do 1761), arhidiakon, prvi opat (1761 do 1762)
2. Martin Ferdinand Bartholotti (1763 do 1785)
3. Peter Anton Weisenhaus: zadnji savinjski arhidiakon, kasneje odstopi (1786 do 1799)
4. Frančišek (tudi Franc) Anton Hoblnik (1801 do 1829)
5. Frančišek Ksaver Šneider (1829 do 1845)
6. Anton Martin Slomšek: kasneje lavantinski škof (1846)
7. Matija Vodušek (1847 do 1872)
8. Anton Vrečko (1873 do 1890)
9. Franc Ogradi (1890 do 1921)
10. Peter Jurak (1924 do 1944)
11. Peter Kovačič (1946 do 1966)
12. Friderik Kolšek: prelat (1969 do 1997)
13. Marjan Jezernik: zadnji celjski opat, ostane mu naziv (1998 do 2021)
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kužnik Jože, Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 (COBISS)
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |