Pražupnija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pražupnija, starejši izraz prafara je v Rimskokatoliški Cerkvi najstarejša cerkvena ozemeljska enota, s središčem pri cerkvi, ki jo vodi župnik, s krstno in pogrebno pravico, in sicer na ozemlju, ki ga predhodno ni zajemala kakšna že obstoječa župnija.

Prafarna organizacija je nastala iz dveh tipov (po nastanku) cerkva. Prvi tip je t. i. lastniška cerkev; drugi pa cerkev, ki jo je ustanovil sam cerkveni gospod – na slovenskem narodnem ozemlju je to bil ali oglejski patriarh ali pa salzburški nadškof. Oba tipa cerkva se ločita po tem, komu pripadajo vse kanonične pravice pri cerkvi. Pri cerkvenih ustanovah je imel patriarh ali nadškof pravico tako do prezentacije župnika (»ius praesentandi«) kot tudi do njegove potrditve (»ius confirmandi«), med tem ko je pri lastniški cerkvi imel pravico prezentacije župnika posvetni ustanovitelj ali lastnik. Zaščita svetnega ozemlja cerkve pa je pripadala zemljiškemu gospodu, kar se imenuje pravica do odvetništva (»ius advocaturae«). Večina cerkva na slovenskih tleh je nastala iz prvotno lastniških cerkva, oziroma je ta tip cerkva po nastanku prvoten.