Župnija Braslovče
| Župnija Braslovče | |
|---|---|
| Država | |
| Sedež | Braslovče 35 3314 Braslovče |
| Župnijska cerkev | Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče |
| Posvetitev | Marijino vnebovzetje |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Uprava | |
| Dekanija | Braslovče |
| Škofija | Celje |
| Vodstvo | |
| Škof | Maksimilijan Matjaž |
| Župnik | Milan Gosak msgr. |
| Splet | |
| Uradna stran | zupnija-braslovce.rkc.si |
| Vizitka | skofija-celje.si |
Župnija Braslovče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Braslovče, ki je del škofije Celje.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Župnija Braslovče je v pisnih virih prvič omenjena v ustanovni listini samostana v Gornjem Gradu iz 7. aprila leta 1140. Leta 1426 je izpričano, da je imela župnija Braslovče 3 vikariate in sicer Vransko, Prebold in Trbovlje. Leta 1461 je ob ustanovitvi Ljubljanske škofije, skupaj s samostanom Gornji Grad postala del novoustanovljene škofije. Iz vizitacijskega poročila leta 1545 je razbrati, da je takrat imela župnija Braslovče šest podružničnih cerkva in sicer: Šmatevž, ki je sprva spadal pod cerkev Sv. Štefana (Gomilsko), Šentrupert, Sv. Krištof v Grajski vasi, Sv. Ivan na Gori (Dobrovlje), Sv. Janez Krstnik v Letušu. Braslovški župnik Gašpar (Kasper) je leta 1485 dokončal gradnjo braslovškega protiturškega tabora okoli župnijske cerkve. Leta 1646 je braslovški župnik Filip Terpin poročal o kugi v braslovški župniji. Ob reformiranju škofij leta 1786 je župnija prišla pod Lavantinsko škofijo.
Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del savinjsko-šaleškega naddekanata Škofije Maribor.
Obseg župnije
[uredi | uredi kodo]Župnija obsega naslednja naselja: Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje pri Letušu, Poljče, Preserje, Rakovlje in Topovlje.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| slika | cerkev | kraj / naselje | |
|---|---|---|---|
| 1. | cerkev Marijinega Vnebovzetja župnijska cerkev |
Braslovče | |
| 2. | cerkev sv. Janeza in Pavla podružnica |
Dobrovlje | |
| 3. | cerkev sv. Janeza Krstnika podružnica |
Letuš | |
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev.
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Höfler, Janez (2016). Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija). Viharnik. COBISS 286622464. ISBN 978-961-7004-01-4.
- Höfler, Janez (2013). »K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku«. O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. Viharnik. COBISS 268869376. ISBN 978-961-6057-88-2.
- Höfler, Janez (2018). Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535). Znanstvena založba Filozofske fakultete. COBISS 293899264. ISBN 978-961-06-0043-5.


