Pojdi na vsebino

Zlatovranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zlatovranka
Odrasla zlatovranka
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Coraciiformes (vpijati)
Družina: Coraciidae (zlatovranke)
Rod: Coracias (zlatovranka)
Vrsta:
C. garrulus
Dvočlensko ime
Coracias garrulus
Linnaeus, 1758
Podvrste
  • C. g. garrulus
  • C. g. semenowi
Območje razširjenosti
  poletje C. g. garrulus
  poletje C. g. semenowi
  zima

Zlatovránka (znanstveno ime Coracias garrulus) je ptica iz reda vpijatov (Coraciiformes). Spada v družino zlatovrank (Coraciidae). Njeno območje razširjenosti se razteza od zahodne Azije do Maroka. Zlatovranka je ptica selivka, ki prezimuje v Južni Afriki. V Sloveniji je redek poletni gost in je ena od stotridesetih ogroženih vrst na Slovenskem.

Zlatovranka je ptica, ki živi v toplem podnebju in odprti pokrajini z nekaj drevesi. Je čokata, velikosti kavke in zelo barvita. V glavnem prevladuje modra barva s toplorjavo na hrbtu. Velikokrat med prežanjem za velikimi žuželkami, kuščaricami ali žabami sedi na drevesih ali na električnih žicah, kot velikanski srakoperji.

Jajca zlatovranke v muzeju

Vrsta je še posebej lepa v živahnem, odločnem in premočrtnem letu, ko se njeno modrikasto perje skupaj s črnimi peresi lesketa v sončni svetlobi. Spola sta si podobna, mladiči so enaki kot odrasli, vendar bolj rjavosivi.

Obnaša se kot priba, v letu pa vijuga in se obrača. Veliko vrst izvaja prave akrobacije v zraku, kar je dalo družini tudi angleško ime »roller«.

Naravno gnezdi brez podlag v drevesnih duplih, peščenih rovih in skalih razpokah, pa tudi v umetni gnezdilnici, razpokah v suhem zidu ali v samotni stavbi.[2] Znese do štiri jajca.

Oglaša se z rezkim in hrapavim kraak-ak, glasom, podobnim vranjemu.

Taksonomija in sistematika

[uredi | uredi kodo]

Zlatovranko je prvi znanstveno opisal švedski naravoslovec Carl Linnaeus leta 1758 v deseti izdaji svojega dela Systema Naturae pod današnjim dvočlenskim imenom Coracias garrulus.[3] Tipska lokaliteta vrste je Švedska.[4] Rodovno ime Coracias izhaja iz grške besede korakias, ki se nanaša na vrsto vrane, morda na planinsko vrano. Vrstni pridevek garrulus izhaja iz latinščine in pomeni »čebljajoč« oz. »govoreč«, kar se nanaša na značilne glasove te ptice.[5][6]

Zlatovranke (Coraciidae) so srednje velike ptice Starega sveta, ki naseljujejo odprta gozdnata območja. Zanje je značilno živopisno perje in rahlo ukrivljen kljun. Večina vrst živi južno od Sahare. Rod Coracias obsega osem vrst, ki se prehranjujejo s prežanjem na plen iz opazovalnih mest.

Zlatovranka je po videzu in obnašanju podobna abesinski zlatovranki. Ti dve ptici in lastovičja zlatovranka so bile včasih obravnavane kot podvrste.[7]

Priznani sta dve podvrsti:[8][9]

  • Zahodnoevropska zlatovranka (C. g. garrulus) Linnaeus, 1758: nominalna podvrsta. Razširjena je v severozahodni Afriki, južni Evropi ter proti vzhodu skozi severozahodni Iran do jugozahodne Sibirije.[10]
  • Vzhodnoevropska zlatovranka (C. g. semenowi) Loudon & Tschusi, 1902:[11] Razširjena je v Iraku in južnem Iranu ter vzhodno skozi Kašmir in južni Kazahstan do province Šindžjang v zahodni Kitajski.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. BirdLife International (2019). »Coracias garrulus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019 e.T22682860A154424974. doi:10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T22682860A154424974.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  2. Geister, I. (2007). »Zlatovranka, Coracias garrulus«. GEA, 17, str. 57.
  3. Linnaeus, C. (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v latinščini). Zv. 1 (10. izd.). Holmiae (Stockholm): Laurentii Salvii. str. 107.
  4. Peters, J. L. (1945). Check-List of Birds of the World. Zv. 5. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 242.
  5. Bewick, T. (1809). »The Roller«. A history of British birds: the figures engraved on wood. Newcastle: Edward Walker, for T. Bewick. str. 116–117.
  6. Jobling, J. A. (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 117, 171. ISBN 978-1-4081-2501-4.
  7. Hoyo, J. del; Elliott, A.; Sargatal, J.; Christie, D. A. (ur.). »Coraciidae«. Handbook of the Birds of the World Alive. Barcelona, Spain: Lynx Edicions. Pridobljeno 10. septembra 2013. (zahtevana naročnina)
  8. Gill, F.; Donsker, D.; Rasmussen, P., ur. (2021). »Rollers, ground rollers, kingfishers«. IOC World Bird List Version 11.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 24. aprila 2021.
  9. Del Hoyo, J.; Elliott, A.; Sargatal, J.; Christie, D. A. (ur.). »European Roller«. Handbook of the Birds of the World Alive. Lynx Edicions. Pridobljeno 23. novembra 2013. (zahtevana naročnina)
  10. 1 2 Fry et al. (1992) pp. 298–300.
  11. Loudon, H. v. F.; Von Tschusi zu Schmidhoffen, V. (1902). »Coracias garrulus semenowi Loudon & Tschusi nov. Subsp.«. Ornithologisches Jahrbuch (v nemščini). 13 (3, 4): 148–150.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]