Srakoperji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Srakoperji
orientalski srakoper (Lanius schach)
orientalski srakoper (Lanius schach)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Laniidae
Rafinesque, 1815
Rodovi

Srakoperji (znanstveno ime Laniidae) so družina mesojedih ptičev pevcev, v katero uvrščamo 33 vrst v štirih rodovih.[1] Njihovo znanstveno ime izvira iz latinske besede za mesarja, kar se nanaša na njihovo prehranjevanje.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Družina združuje majhne, srednje in dokaj velike predstavnike pevcev, ki jih prepoznamo po vitkem telesu, kratkem vratu in zaokroženih perutih,[3] predvsem pa po močnem zakrivljenem kljunu. Zgornja čeljustnica ima poleg zakrivljene konice še zobec na vsakem robu, ki se prilega v vdolbino na spodnji. Zaradi teh so jih včasih uvrščali med sokole. Njihovo perje je zemeljskih barv, za večino je značilna temna obrazna maska čez oči.[4]

Veliki srakoper s plenom, nabodenim na trn

Srakoperji so aktivni plenilci, ki se lotijo tudi razmeroma velikega plena. Na plen prežijo z izpostavljenega mesta in ga zgrabijo z nogami, predvsem pa so znani po navadi, da ga nabodejo na trne ali druge ostre predmete in se dlje časa vračajo prehranjevat (čeprav nabadanje plena ni omejeno samo na srakoperje).[4] To početje ni nujno namenjeno samo shranjevanju; severnoameriški Lanius ludovicianus denimo lovi izjemno strupene kobilice vrste Romalea guttata, katerih toksin razpade po dnevu ali dveh, nakar jo srakoper lahko poje.[5] Sicer so razmeroma odporni na kemično obrambo žuželk.[4]

So monogamni in v času gnezditve teritorialni. Sporazumevajo se s kratkimi, ostrimi kriki.[4]

Ekologija in razširjenost[uredi | uredi kodo]

V splošnem so srakoperji ptiči toplega podnebja, večina vrst živi v Afriki. Običajno naseljujejo odprto krajino, zlasti savane in nizko grmičevje, kjer lovijo svoj plen, nekateri pa so tudi gozdni. Nekaj vrst se je razširilo v hladnejše predele Palearktike, dve – Lanius ludovicianus in Lanius borealis – pa v Severno Ameriko. Le v Južni Ameriki in Avstraliji ne živi noben srakoper. Skoraj polovica vrst se seli med gnezditvenimi območji in prezimovališči.[1][6]

Hranijo se s številnimi živalmi, manjšimi od njih, tudi vretenčarji, kot so glodavci, plazilci in manjši ptiči, večino prehrane pa predstavljajo žuželke. Nekaj vrst je izključno žužkojedih.[4]

Seznam vrst[uredi | uredi kodo]

Prepoznanih je 33 vrst v štirih rodovih, od katerih velika večina spada v rod »pravih« srakoperjev (Lanius). Ostali trije majhni rodovi so izključno afriški.[1]

Južnoafriška vrsta Urolestes melanoleucus spominja na srako
Azijska vrsta Lanius phoenicuroides
Območje razširjenosti vrste Lanius borealis sega na sever vse do Aljaske in osrednje Sibirije

V Sloveniji gnezdijo tri vrste: rjavi, črnočeli in rjavoglavi srakoper.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Gill, Frank; Donsker, David, ur. (2019-01-20). "Shrikes, vireos, shrike-babblers". IOC World Bird List 9.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno dne 2019-06-15. 
  2. Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 219. ISBN 978-1-4081-2501-4. 
  3. Yosef, R.; Bonan, A. (2019). "Shrikes (Laniidae)". Handbook of the Birds of the World Alive. Barcelona: Lynx Edicions. Pridobljeno dne 2019-06-15. 
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Harris, Tony (2010). Shrikes and Bush-shrikes. Bloomsbury Publishing. ISBN 978-1-4081-3543-3. 
  5. Yosef, Reuven; Whitman, Douglas W. (1992). "Predator exaptations and defensive adaptations in evolutionary balance: No defence is perfect". Evolutionary Ecology 6 (6): 527–536. doi:10.1007/BF02270696. 
  6. Clive Finlayson (2011). Avian survivors: The History and Biogeography of Palearctic. Bloomsbury Publishing. str. 37–41. ISBN 978-1-4081-3732-1. 
  7. Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]