Srakoperji

Srakoperji
	orientalski srakoper (Lanius schach)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Passeriformes (pevci)
Naddružina:	Corvoidea
Družina:	Laniidae (srakoperji); Rafinesque, 1815
Rodovi
	Lanius; Eurocephalus;

Srakoperji (znanstveno ime Laniidae) so družina mesojedih ptičev pevcev, v katero uvrščamo 34 vrst v dveh rodovih.^[1] Njihovo znanstveno ime izvira iz latinske besede za mesarja, kar se nanaša na njihovo prehranjevanje.^[2]

Opis

Družina združuje majhne, srednje in dokaj velike predstavnike pevcev, ki jih prepoznamo po vitkem telesu, kratkem vratu in zaokroženih perutih,^[3] predvsem pa po močnem zakrivljenem kljunu. Zgornja čeljustnica ima poleg zakrivljene konice še zobec na vsakem robu, ki se prilega v vdolbino na spodnji. Zaradi teh so jih včasih uvrščali med sokole. Njihovo perje je zemeljskih barv, za večino je značilna temna obrazna maska čez oči.^[4]

Srakoperji so aktivni plenilci, ki se lotijo tudi razmeroma velikega plena. Na plen prežijo z izpostavljenega mesta in ga zgrabijo z nogami, predvsem pa so znani po navadi, da ga nabodejo na trne ali druge ostre predmete in se dlje časa vračajo prehranjevat (čeprav nabadanje plena ni omejeno samo na srakoperje).^[4] To početje ni nujno namenjeno samo shranjevanju; severnoameriški Lanius ludovicianus denimo lovi izjemno strupene kobilice vrste Romalea guttata, katerih toksin razpade po dnevu ali dveh, nakar jo srakoper lahko poje.^[5] Sicer so razmeroma odporni na kemično obrambo žuželk.^[4]

So monogamni in v času gnezditve teritorialni. Sporazumevajo se s kratkimi, ostrimi kriki.^[4]

Ekologija in razširjenost

V splošnem so srakoperji ptiči toplega podnebja, večina vrst živi v Afriki. Običajno naseljujejo odprto krajino, zlasti savane in nizko grmičevje, kjer lovijo svoj plen, nekateri pa so tudi gozdni. Nekaj vrst se je razširilo v hladnejše predele Palearktike, dve – Lanius ludovicianus in Lanius borealis – pa v Severno Ameriko. Le v Južni Ameriki in Avstraliji ne živi noben srakoper. Skoraj polovica vrst se seli med gnezditvenimi območji in prezimovališči.^[1]^[6]

Hranijo se s številnimi živalmi, manjšimi od njih, tudi vretenčarji, kot so glodavci, plazilci in manjši ptiči, večino prehrane pa predstavljajo žuželke. Nekaj vrst je izključno žužkojedih.^[4]

Vrste v taksonomskem vrstnem redu

Prepoznanih je 34 vrst v dveh rodovih^[1], od katerih velika večina spada v rod »pravih« srakoperjev (Lanius).

Družina: LANIIDAE^[1]

Slika	Rod	Živeče vrste
	Eurocephalus A. Smith, 1836	Eurocephalus ruppelli Bonaparte, 1853 Eurocephalus anguitimens Smith, A, 1836
	Lanius Linnaeus, 1758	Lanius corvinus Shaw, 1809 Lanius melanoleucus Jardine, 1831 Lanius cabanisi Hartert, EJO, 1906 Lanius excubitoroides Prévost & des Murs, 1847 Lanius dorsalis Cabanis, 1878 Lanius excubitor Linnaeus, 1758, veliki srakoper Lanius excubitor pallidirostris Cassin, 1851 Lanius somalicus Hartlaub & Heuglin, 1859 Lanius ludovicianus Linnaeus, 1766 Lanius giganteus Przevalski, 1887 Lanius sphenocercus Cabanis, 1873 Lanius meridionalis Temminck, 1820 Lanius borealis Vieillot, 1808 Lanius nubicus Lichtenstein, MHC, 1823 Lanius newtoni Barboza du Bocage, 1891 Lanius humeralis Stanley, 1814 Lanius gubernator Hartlaub, 1882 Lanius mackinnoni Sharpe, 1891 Lanius souzae Barboza du Bocage, 1878 Lanius collaris Linnaeus, 1766 Lanius collaris marwitzi Lanius minor Gmelin, JF, 1788, črnočeli srakoper Lanius senator Linnaeus, 1758, rjavoglavi srakoper Lanius collurioides Lesson, RP, 1831 Lanius tigrinus Drapiez, 1828 Lanius vittatus Valenciennes, 1826 Lanius isabellinus Hemprich & Ehrenberg, 1833 Lanius collurio Linnaeus, 1758, rjavi srakoper Lanius phoenicuroides (Schalow, 1875) Lanius validirostris Ogilvie-Grant, 1894 Lanius cristatus Linnaeus, 1758 Lanius bucephalus Temminck & Schlegel, 1845 Lanius schach Linnaeus, 1758, orientalski srakoper Lanius tephronotus (Vigors, 1831)

V Sloveniji gnezdijo tri vrste: rjavi, črnočeli in rjavoglavi srakoper.^[7]

Sklici

1 2 3 4 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (julij 2023). »Shrikes, vireos, shrike-babblers«. IOC World Bird List Version 13.2. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 23. julija 2023.
↑ Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 219. ISBN 978-1-4081-2501-4.
↑ Yosef, R.; Bonan, A. (2019). »Shrikes (Laniidae)«. Handbook of the Birds of the World Alive. Barcelona: Lynx Edicions. Pridobljeno 15. junija 2019.
1 2 3 4 5 Harris, Tony (2010). Shrikes and Bush-shrikes. Bloomsbury Publishing. ISBN 978-1-4081-3543-3.
↑ Yosef, Reuven; Whitman, Douglas W. (1992). »Predator exaptations and defensive adaptations in evolutionary balance: No defence is perfect«. Evolutionary Ecology. Vol. 6, št. 6. str. 527–536. doi:10.1007/BF02270696.
↑ Clive Finlayson (2011). Avian survivors: The History and Biogeography of Palearctic. Bloomsbury Publishing. str. 37–41. ISBN 978-1-4081-3732-1.
↑ Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: srakoperji.

Posnetki srakoperjev na The Internet Bird Collection

[ioc-1] 1 2 3 4 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (julij 2023). »Shrikes, vireos, shrike-babblers«. IOC World Bird List Version 13.2. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 23. julija 2023.

[job-2] Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 219. ISBN 978-1-4081-2501-4.

[3] Yosef, R.; Bonan, A. (2019). »Shrikes (Laniidae)«. Handbook of the Birds of the World Alive. Barcelona: Lynx Edicions. Pridobljeno 15. junija 2019.

[Harris2010-4] 1 2 3 4 5 Harris, Tony (2010). Shrikes and Bush-shrikes. Bloomsbury Publishing. ISBN 978-1-4081-3543-3.

[5] Yosef, Reuven; Whitman, Douglas W. (1992). »Predator exaptations and defensive adaptations in evolutionary balance: No defence is perfect«. Evolutionary Ecology. Vol. 6, št. 6. str. 527–536. doi:10.1007/BF02270696.

[Finlayson2011-6] Clive Finlayson (2011). Avian survivors: The History and Biogeography of Palearctic. Bloomsbury Publishing. str. 37–41. ISBN 978-1-4081-3732-1.

[7] Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

Spletne zbirke normativne kontrole
Nacionalno	Republika Češka
Drugo	Yale LUX