Pojdi na vsebino

Srakoperji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Srakoperji
orientalski srakoper (Lanius schach)
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Naddružina: Corvoidea
Družina: Laniidae (srakoperji)
Rafinesque, 1815
Rodovi

Srakoperji (znanstveno ime Laniidae) so družina mesojedih ptičev pevcev, v katero uvrščamo 34 vrst v dveh rodovih.[1] Njihovo znanstveno ime izvira iz latinske besede za mesarja, kar se nanaša na njihovo prehranjevanje.[2]

Družina združuje majhne, srednje in dokaj velike predstavnike pevcev, ki jih prepoznamo po vitkem telesu, kratkem vratu in zaokroženih perutih,[3] predvsem pa po močnem zakrivljenem kljunu. Zgornja čeljustnica ima poleg zakrivljene konice še zobec na vsakem robu, ki se prilega v vdolbino na spodnji. Zaradi teh so jih včasih uvrščali med sokole. Njihovo perje je zemeljskih barv, za večino je značilna temna obrazna maska čez oči.[4]

Veliki srakoper s plenom, nabodenim na trn

Srakoperji so aktivni plenilci, ki se lotijo tudi razmeroma velikega plena. Na plen prežijo z izpostavljenega mesta in ga zgrabijo z nogami, predvsem pa so znani po navadi, da ga nabodejo na trne ali druge ostre predmete in se dlje časa vračajo prehranjevat (čeprav nabadanje plena ni omejeno samo na srakoperje).[4] To početje ni nujno namenjeno samo shranjevanju; severnoameriški Lanius ludovicianus denimo lovi izjemno strupene kobilice vrste Romalea guttata, katerih toksin razpade po dnevu ali dveh, nakar jo srakoper lahko poje.[5] Sicer so razmeroma odporni na kemično obrambo žuželk.[4]

So monogamni in v času gnezditve teritorialni. Sporazumevajo se s kratkimi, ostrimi kriki.[4]

Ekologija in razširjenost

[uredi | uredi kodo]

V splošnem so srakoperji ptiči toplega podnebja, večina vrst živi v Afriki. Običajno naseljujejo odprto krajino, zlasti savane in nizko grmičevje, kjer lovijo svoj plen, nekateri pa so tudi gozdni. Nekaj vrst se je razširilo v hladnejše predele Palearktike, dve – Lanius ludovicianus in Lanius borealis – pa v Severno Ameriko. Le v Južni Ameriki in Avstraliji ne živi noben srakoper. Skoraj polovica vrst se seli med gnezditvenimi območji in prezimovališči.[1][6]

Hranijo se s številnimi živalmi, manjšimi od njih, tudi vretenčarji, kot so glodavci, plazilci in manjši ptiči, večino prehrane pa predstavljajo žuželke. Nekaj vrst je izključno žužkojedih.[4]

Vrste v taksonomskem vrstnem redu

[uredi | uredi kodo]

Prepoznanih je 34 vrst v dveh rodovih[1], od katerih velika večina spada v rod »pravih« srakoperjev (Lanius).

Družina: LANIIDAE[1]

SlikaRodŽiveče vrste
Eurocephalus A. Smith, 1836
Lanius Linnaeus, 1758

V Sloveniji gnezdijo tri vrste: rjavi, črnočeli in rjavoglavi srakoper.[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (julij 2023). »Shrikes, vireos, shrike-babblers«. IOC World Bird List Version 13.2. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 23. julija 2023.
  2. ↑ Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 219. ISBN 978-1-4081-2501-4.
  3. ↑ Yosef, R.; Bonan, A. (2019). »Shrikes (Laniidae)«. Handbook of the Birds of the World Alive. Barcelona: Lynx Edicions. Pridobljeno 15. junija 2019.
  4. 1 2 3 4 5 Harris, Tony (2010). Shrikes and Bush-shrikes. Bloomsbury Publishing. ISBN 978-1-4081-3543-3.
  5. ↑ Yosef, Reuven; Whitman, Douglas W. (1992). »Predator exaptations and defensive adaptations in evolutionary balance: No defence is perfect«. Evolutionary Ecology. Vol. 6, št. 6. str. 527–536. doi:10.1007/BF02270696.
  6. ↑ Clive Finlayson (2011). Avian survivors: The History and Biogeography of Palearctic. Bloomsbury Publishing. str. 37–41. ISBN 978-1-4081-3732-1.
  7. ↑ Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]