Pojdi na vsebino

Kosec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kosec
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Gruiformes (žerjavovci)
Družina: Rallidae (tukalice)
Rod: Crex (kosec)
Bechstein, 1803
Vrsta:
C. crex
Dvočlensko ime
Crex crex
(Linnaeus, 1758)
Območje razširjenosti C. crex
  Gnezdenje
  Prelet
  Ne-gnezdenje
  Živeče & ponovno uvedeno (gnezdenje)
Sinonimi[2]
  • Rallus crex Linnaeus, 1758
  • Crex pratensis Bechstein, 1803

Kosec (znanstveno ime Crex crex) je ptica selivka iz družine tukalic (Rallidae). Čeprav je velik kot grlica, ga težko opazimo, ker je skrit med travo in grmičevjem. Svoje ime je dobil po svojem oglašanju »krek-krek«, ki je se sliši podobno klepanju kose. Prezimuje v tropski Afriki. Velikost populacije v svetu je ocenjena na 1,7–3 milijone osebkov.

Telesne značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Kosec je velik od 27 do 30 cm, razpon peruti pa meri 42 – 53 cm. Samec v povprečju tehta 165 g, samica pa 145 g. Hodi, vzleta in pristaja na tleh. Ima kostanjevo rjave peruti. Hrbtna peresa so na sredini črna, obrobljena svetlo rjavo. Poleti ima samec svetleje siv obraz in zgornji del prsi, pozimi pa je manj siv. Rep je kratek in koničast, drap in črne barve. Spodaj je drap, kostanjevo rjavo progast, vključno s podrepnimi krovci.[3][4]

Življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Kosec je pretežno travniška vrsta ptice, ki se od drugih evropskih vrst tukalic najbolj očitno razlikuje po svojem bivališču, saj edini ne naseljuje vodnih oziroma močvirskih habitatov. Njegov življenjski prostor so travniki - negnojeni, pozno košeni, suhi ali močvirni. Gnezdi od vzhodne Irske, preko Evrope do srednje Sibirije. Obstaja tudi precejšnja populacija v zahodni Kitajski.[5]

V Sloveniji gnezdi med 300 in 400 koscev, od tega največ na Ljubljanskem barju. Temu območju sledijo Cerkniško jezero, Breginjski Stol, dolina Reke, porečje Nanoščice, Planinsko polje, Jovsi in Pivško podolje.[6] Prezimuje v srednji in južni Afriki. Iz prezimovališč se vračajo konec aprila ali v začetku maja.

Prehranjevanje

[uredi | uredi kodo]

Kosci so vsejedi, ki pobirajo hrano s tal ali travniške vegetacije. Prehranjuje se s polži, deževniki, žuželkami, semeni trav in šašev.

Gnezdenje

[uredi | uredi kodo]
Jajca

Gnezdo je na tleh v plitvi kotanji. Jajc je od 8 do 12, ki so zelenkaste ali rjavo umazane barve.[4] Samica vali 19-20 dni. Mladiči poletijo v 5 tednih.

Ogroženost

[uredi | uredi kodo]

Kosec je bil nekoč široko razširjen, sedaj pa opazno redek. Število koscev je v upadanju, saj njegova gnezda ogrožajo zgodnja košnja, uporaba težke kmetijske mehanizacije, opuščanje košnje in zaraščanje.

Mladiči kosca se ves čas zadržujejo v zavetju visoke trave in kritja nikoli ne zapustijo. Že pokošenega travnika nikoli ne prečkajo. Kosci, ki beže pred kosilnico, do konca vztrajajo v zavetju visoke trave in se zato na koncu znajdejo v pasti - v zadnji še nepokošeni zaplati rastja sredi pokošenega travnika.[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. BirdLife International (2016). »Crex crex«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22692543A86147127. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22692543A86147127.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  2. Stone, Witmer (1894). »A Review of the Old World Rallinae«. Proceedings of the Academy of Natural Sciences of Philadelphia. 46: 130–149.
  3. Gooders J. (1998). Ptiči Slovenije in Evrope. Mladinska knjiga, Ljubljana. COBISS 73867776. ISBN 86-11-15017-1.
  4. 1 2 Taylor & van Perlo 2000, str. ;320–327
  5. Bräunlich, Axel; Rank, Michael (2001). Schäffer, N.; Mammen, U. (ur.). Notes on the occurrence of the Corncrake (Crex crex) in Asia and in the Pacific region (PDF). Proceedings International Corncrake Workshop 1998. Hilpoltstein, Germany. str. 10–13. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. januarja 2012.
  6. »Kosec«. ptice.si. DOPPS. 19. marec 2014. Pridobljeno 14. septembra 2025.
  7. Zloženka Vodnik po koščevi učni poti, naravni rezervat Iški morost. 2007. DOPPS. Projekt LIFE Narava »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji«
[uredi | uredi kodo]
  • Taylor, Barry; van Perlo, Berl (2000). Rails. Robertsbridge, Sussex: Pica. ISBN 1-873403-59-3.
  • Natura 2000, Triglavski narodni park v okviru projekta PALPIS, 2007

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]