Divja grlica
| Divja grlica | |
|---|---|
.jpg) | |
| Odrasla ptica v Izraelu in pesem posneta v Hampshiru, Anglija | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Columbiformes (golobje) |
| Družina: | Columbidae (golobi) |
| Rod: | Streptopelia |
| Vrsta: | S. turtur |
| Dvočlensko ime | |
| Streptopelia turtur (Linnaeus, 1758) | |
 | |
| Območje razširjenosti S. turtur
gnezdenje ne-gnezdenje | |
| Sinonimi | |
Divja grlica (znanstveno ime Streptopelia turtur) je ptič iz družine golobov. Gnezdi na širokem območju jugozahodne Palearktike, vključno s severno Afriko, vendar se pozimi seli v severno podsaharsko Afriko.
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Divjo grlico je leta 1758 znanstveno opisal švedski naravoslovec Carl Linnaeus v deseti izdaji svojega dela Systema Naturae. Uvrstil jo je skupaj z vsemi drugimi golobi v rod Columba in ji dodelil dvočlensko ime Columba turtur.[3] Vrstni pridevek turtur je latinska beseda za grlico.[4] Linné je kot nahajališče navedel "Indijo", kar je bila napaka. Kasneje je bila za tipsko lokacijo določena Anglija.[5] Danes je vrsta uvrščena v rod Streptopelia, ki ga je leta 1855 uvedel francoski ornitolog Charles Lucien Bonaparte.[6][7]
Priznane so štiri podvrste:[7]
- S. t. turtur ( Linnaeus, 1758) – Evropa, Madeira in Kanarski otoki do zahodne Sibirije
- S. t. arenicola (Hartert, 1894) – severozahodna Afrika do Irana in zahodne Kitajske
- S. t. hoggara (Geyr von Schweppenburg, 1916) – Aïr Massif in gorovje Ahagar (južna Sahara)
- S. t. rufescens (Brehm, CL, 1845) – Egipt in severni Sudan
Opis in biologija
[uredi | uredi kodo]Divja grlica je nekoliko manjša od ostalih vrst. V dolžino meri med 24 in 29 cm in ima razpon peruti med 47 in 55 cm. Odrasle živali tehtajo med 85 in 170 g.[8][9] Osnovna barva perja je rjava, ob straneh vratu pa ima divja grlica črno-belo liso. Rep je med letom klinasto oblikovan in ima na zgornji strani v sredini temno pego, ki je obrobljena z belimi peresi. Perje je po krilih cimetasto rjave barve s črnimi obrobami, ti vzorci v perju pa spominjajo na želvji oklep.
Gnezdi na nizkem drevju in grmovju v svetlih hrastovih, bukovih in mešanih gozdovih, pogosto pa se zadržuje tudi v živih mejah in v parkih, kjer se hrani s semeni in žuželkami.
Med evropskimi golobi je divja grlica edina, ki se seli na velike razdalje. Večina primerkov zimo preživi v afriških savanah. V Sloveniji divja grlica gnezdi ponekod na primorskem, severneje pa je le poletna vrsta.
Razširjenost in ogroženost
[uredi | uredi kodo]Evropsko poročilo Common Birds 2007 navaja podatek, da je populacija divje grlice v Evropi v zadnjih letih upadla za 62%.[10] Okoljevarstveniki upad populacije pripisujejo spremenjenim načinom kmetovanja, pri čemer je v naravi upadla količina semen in poganjkov poljskega plevela, s katerimi se grlice hranijo. Upad populacije je v manjši meri povezan tudi z odstrelom divjih ptic, ki se še posebej pogosto dogaja v sredozemskih državah. Po poročilu Evropske komisije iz leta 2001 naj bi bilo letno odstreljenih med dva in štiri milijoni ptic, predvsem v Franciji, Italiji, Španiji, Grčiji, Cipru in Malti.[11][12] Naravovarstveniki še posebej opozarjajo na pomladanski odstrel ptic, ki se vsako leto dogaja na Malti. Malta je namreč edina evropska država, ki dovoljuje odstrel ptic v selitvenem obdobju.[13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2019). »Streptopelia turtur«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019: e.T22690419A154373407. doi:10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T22690419A154373407.en. Pridobljeno 20. marca 2022.
- ↑ Brehm (1891). »Turteltaube«. Die Vögel (v nemščini). Zv. 2.
- ↑ Linnaeus, Carl (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v latinščini). Zv. 1 (10th izd.). Holmiae:Laurentii Salvii. str. 164.
- ↑ Jobling 2010, str. 393.
- ↑ Peters, James Lee, ur. (1937). Check-List of Birds of the World. Zv. 3. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 89.
- ↑ Bonaparte, Charles Lucien (1855). »Coup d'oeil sur les pigeons (quatrième partie)«. Comptes Rendus Hebdomadaires des Séances de l'Académie des Sciences (v francoščini). 40: 15–24 [17].
- 1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (2020). »Pigeons«. IOC World Bird List Version 10.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 17. marca 2020.
- ↑ Dunning, John B. Jr. (Ed.) (1992) CRC Handbook of Avian Body Masses. CRC Press. ISBN 978-0-8493-4258-5.
- ↑ European Turtle-Dove Streptopelia turtur. oiseaux-birds.com
- ↑ Benjamin, Alison (21. december 2007). »Study reveals severe decline of Europe's common birds«. Guardian.co.uk.
- ↑ »Scientists warn of impending turtle dove British extinction«. Malta Today. Pridobljeno 20. aprila 2015.
- ↑ Lutz, Marc (2007) MANAGEMENT PLAN for TURTLE DOVE (Streptopelia turtur) 2007–2009. Technical Report – 007 – 2007. Directive 79/409/EEC on the conservation of wild birds. European Commission. p. 22.
- ↑ »Malta votes in referendum on controversial spring shooting of migrating birds«. Daily Telegraph. Reuters. Pridobljeno 20. aprila 2015.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Jobling, James A. (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. ISBN 978-1-4081-2501-4.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Ageing and sexing (PDF; 2.9 MB) by Javier Blasco-Zumeta & Gerd-Michael Heinze Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine.
- Feathers of turtle dove (Streptopelia turtur) Arhivirano 2018-03-04 na Wayback Machine.
| Nacionalno | |
|---|---|
| Drugo | |
