Divja grlica
| Divja grlica | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
.jpg) | ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Streptopelia turtur (Linnaeus, 1758) | ||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||
|
Divja grlica (znanstveno ime Streptopelia turtur) je ptič iz družine golobov.
Opis in biologija[uredi | uredi kodo]
Divja grlica je nekoliko manjša od ostalih vrst. V dolžino meri med 24 in 29 cm in ima razpon peruti med 47 in 55 cm. Odrasle živali tehtajo med 85 in 170 g.[3][4] Osnovna barva perja je rjava, ob straneh vratu pa ima divja grlica črno-belo liso. Rep je med letom klinasto oblikovan in ima na zgornji strani v sredini temno pego, ki je obrobljena z belimi peresi. Perje je po krilih cimetasto rjave barve s črnimi obrobami, ti vzorci v perju pa spominjajo na želvji oklep.
Gnezdi na nizkem drevju in grmovju v svetlih hrastovih, bukovih in mešanih gozdovih, pogosto pa se zadržuje tudi v živih mejah in v parkih, kjer se hrani s semeni in žuželkami.
Med evropskimi golobi je divja grlica edina, ki se seli na velike razdalje. Večina primerkov zimo preživi v afriških savanah. V Sloveniji divja grlica gnezdi ponekod na primorskem, severneje pa je le poletna vrsta.
Razširjenost in ogroženost[uredi | uredi kodo]
Evropsko poročilo Common Birds 2007 navaja podatek, da je populacija divje grlice v Evropi v zadnjih letih upadla za 62%.[5] Okoljevarstveniki upad populacije pripisujejo spremenjenim načinom kmetovanja, pri čemer je v naravi upadla količina semen in poganjkov poljskega plevela, s katerimi se grlice hranijo. Upad populacije je v manjši meri povezan tudi z odstrelom divjih ptic, ki se še posebej pogosto dogaja v sredozemskih državah. Po poročilu Evropske komisije iz leta 2001 naj bi bilo letno odstreljenih med dva in štiri milijoni ptic, predvsem v Franciji, Italiji, Španiji, Grčiji, Cipru in Malti.[6][7] Naravovarstveniki še posebej opozarjajo na pomladanski odstrel ptic, ki se vsako leto dogaja na Malti. Malta je namreč edina evropska država, ki dovoljuje odstrel ptic v selitvenem obdobju.[8]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ BirdLife International. (2017). Streptopelia turtur. (amended version published in 2017) The IUCN Red List of Threatened Species DOI: 10.2305/IUCN.UK.2017-3.RLTS.T22690419A119457869.en
- ↑ Brehm (1891). »Turteltaube«. Die Vögel (v nemščini). Zv. 2.
- ↑ Dunning, John B. Jr. (Ed.) (1992) CRC Handbook of Avian Body Masses. CRC Press. ISBN 978-0-8493-4258-5.
- ↑ European Turtle-Dove Streptopelia turtur. oiseaux-birds.com
- ↑ Benjamin, Alison (21. december 2007). »Study reveals severe decline of Europe's common birds«. Guardian.co.uk.
- ↑ »Scientists warn of impending turtle dove British extinction«. Malta Today. Pridobljeno 20. aprila 2015.
- ↑ Lutz, Marc (2007) MANAGEMENT PLAN for TURTLE DOVE (Streptopelia turtur) 2007–2009. Technical Report – 007 – 2007. Directive 79/409/EEC on the conservation of wild birds. European Commission. p. 22.
- ↑ »Malta votes in referendum on controversial spring shooting of migrating birds«. Daily Telegraph. Reuters. Pridobljeno 20. aprila 2015.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
