Divja grlica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Divja grlica
European Turtle Dove (Streptopelia turtur).jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Columbiformes (golobje)
Družina: Columbidae (golobi)
Rod: Streptopelia
Vrsta: S. turtur
Znanstveno ime
Streptopelia turtur
(Linnaeus, 1758)
Sinonimi
  • Columba turtur Linnaeus, 1758
  • Turtur communis[2]

Divja grlica (znanstveno ime Streptopelia turtur) je ptič iz družine golobov.

Opis in biologija[uredi | uredi kodo]

Divja grlica je nekoliko manjša od ostalih vrst. V dolžino meri med 24 in 29 cm in ima razpon kril med 47 in 55 cm. Odrasle živali tehtajo med 85 in 170 g.[3][4] Osnovna barva perja je rjava, ob straneh vratu pa ima divja grlica črno-belo liso. Rep je med letom klinasto oblikovan in ima na zgornji strani v sredini temno pego, ki je obrobljena z belimi peresi. Perje je po krilih cimetasto rjave barve s črnimi obrobami, ti vzorci v perju pa spominjajo na želvji oklep.

Gnezdi na nizkem drevju in grmovju v svetlih hrastovih, bukovih in mešanih gozdovih, pogosto pa se zadržuje tudi v živih mejah in v parkih, kjer se hrani s semeni in žuželkami.

Med evropskimi golobi je divja grlica edina, ki se seli na velike razdalje. Večina primerkov zimo preživi v afriških savanah. V Sloveniji divja grlica gnezdi ponekod na primorskem, severneje pa je le poletna vrsta.

Razširjenost in ogroženost[uredi | uredi kodo]

Evropsko poročilo Common Birds 2007 navaja podatek, da je populacija divje grlice v Evropi v zadnjih letih upadla za 62%.[5] Okoljevarstveniki upad populacije pripisujejo spremenjenim načinom kmetovanja, pri čemer je v naravi upadla količina semen in poganjkov poljskega plevela, s katerimi se grlice hranijo. Upad populacije je v manjši meri povezan tudi z odstrelom divjih ptic, ki se še posebej pogosto dogaja v sredozemskih državah. Po poročilu Evropske komisije iz leta 2001 naj bi bilo letno odstreljenih med dva in štiri milijoni ptic, predvsem v Franciji, Italiji, Španiji, Grčiji, Cipru in Malti.[6][7] Naravovarstveniki še posebej opozarjajo na pomladanski odstrel ptic, ki se vsako leto dogaja na Malti. Malta je namreč edina evropska država, ki dovoljuje odstrel ptic v selitvenem obdobju.[8]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. BirdLife International. (2017). Streptopelia turtur. (amended version published in 2017) The IUCN Red List of Threatened Species DOI: 10.2305/IUCN.UK.2017-3.RLTS.T22690419A119457869.en
  2. Brehm (1891). "Turteltaube". Die Vögel (nemščina) 2. 
  3. Dunning, John B. Jr. (Ed.) (1992) CRC Handbook of Avian Body Masses. CRC Press. ISBN 978-0-8493-4258-5.
  4. European Turtle-Dove Streptopelia turtur. oiseaux-birds.com
  5. Benjamin, Alison (21 December 2007). "Study reveals severe decline of Europe's common birds". Guardian.co.uk. 
  6. "Scientists warn of impending turtle dove British extinction". Malta Today. Pridobljeno dne 20. aprila 2015. 
  7. Lutz, Marc (2007) MANAGEMENT PLAN for TURTLE DOVE (Streptopelia turtur) 2007–2009. Technical Report – 007 – 2007. Directive 79/409/EEC on the conservation of wild birds. European Commission. p. 22.
  8. "Malta votes in referendum on controversial spring shooting of migrating birds". Daily Telegraph. Reuters. Pridobljeno dne 20. aprila 2015. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]