Tukalice
| Tukalice | |
|---|---|
| zelenonoga tukalica, Gallinula chloropus | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Gruiformes (žerjavovci) |
| Družina: | Rallidae (tukalice) Rafinesque, 1815 |
| Rodovi | |
|
cca. 40 živečih, glejte spodaj. | |
Tukalice (znanstveno ime Rallidae) so družina ptic iz reda žerjavovcev, razširjena po vsem svetu razen najbolj sušnih in najhladnejših območij. V Evropi jih povezujemo predvsem z gosto zaraščenimi močvirnatimi habitati.
Opis
[uredi | uredi kodo]So razmeroma enotne telesne zgradbe. Večinoma gre za majhne do srednje velike ptiče čokate rasti s kratkimi, zaokroženimi perutmi. Samci in samice so si podobni. Najbolj raznolik je kljun, ki je lahko kratek in širok, zelo močan ali daljši od preostanka glave. Nekatere vrste imajo kljun podaljšan v kožnat ščitek na čelu.
Opisanih je približno 150 vrst, ki jih združujemo v nekaj več kot 40 rodov. Za ornitologe je posebej zanimivih 31 danes živečih ali nedavno izumrlih vrst, ki poseljujejo odročne otoke in pri katerih je neodvisno prišlo do izgube sposobnosti letenja, kar predstavlja zgled za vzporedno evolucijo.[1] Te vrste so še posebej občutljive na prisotnost tujerodnih plenilcev, ki jih na njihove otoke zanaša človek.[1] Ogrožene so tudi številne celinske vrste zaradi krčenja mokrišč, ki jim predstavljajo življenjski prostor.
V družino tukalic spada mdr. tudi kosec.
Sistematika
[uredi | uredi kodo]Spodnji kladogram prikazuje filogenijo še živečih in nedavno izumrlih tukalic (Rallidae), ki temelji predvsem na raziskavi Juana Garcie-R in sodelavcev, objavljeni leta 2020.[2] Položaj Anurolimnas castaneiceps in razvrstitev v plemenu Laterallini temeljita na raziskavi Emiliana Depina in sodelavcev, objavljeni leta 2023.[3] Rodovi in število vrst so povzeti s seznama, ki ga v imenu International Ornithological Committee (IOC) vzdržujejo Frank Gill, Pamela Rasmussen in David Donsker.[4] Imena poddružin in plemen so povzeta po predlogu Jeremyja Kircmana in sodelavcev iz leta 2021.[1]
| Rallidae |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Živeči rodovi
[uredi | uredi kodo]Ta seznam se vzdržuje v imenu International Ornithological Committee (IOC) in vsebuje 153 vrst razdeljenih v 43 rodov.[4].
- Canirallus – Canirallus oculeus
- Anurolimnas – Anurolimnas castaneiceps
- Mustelirallus – (4 vrste)
- Pardirallus (3 vrste)
- Amaurolimnas – Amaurolimnas concolor
- Aramides – (8 vrst)
- Rallus – (14 vrst), slovenski gnezdilec mokož
- Crecopsis – Crecopsis egregia
- Rougetius – Rougetius rougetii
- Dryolimnas – (1 živeča vrsta, 1 nedavno izumrla)
- Crex – kosec
- Aramidopsis – Aramidopsis plateni
- Lewinia – (4 vrste)
- Aptenorallus – Aptenorallus calayanensis
- Habroptila – Habroptila wallacii
- Gallirallus – weka
- Eulabeornis – Eulabeornis castaneoventris
- Cabalus – (1 vrste verjetno izumrla, 1 nedavno izumrla)
- Hypotaenidia – (8 živečih vrst, 4 nedavno izumrle)
- Porphyriops – spot-flanked gallinule
- Porzana – (3 vrste), slovenska gnezdilka grahasta tukalica
- Tribonyx – (2 vrsti)
- Paragallinula – Paragallinula angulata
- Gallinula – (5 živečih vrst, 2 nedavno izumrli), slovenska gnezdilka zelenonoga tukalica
- Fulica – (10 živečih vrst, 1 nedavno izumrla), slovenska gnezdilka liska
- Porphyrio – (10 živečih vrst, 2 nedavno izumrli)
- Rufirallus – (5 vrst)
- Coturnicops – (2 vrsti)
- Laterallus – (11 vrst)
- Zapornia – (10 živečih vrst, 5 nedavno izumrlih), slovenski gnezdilki mala in pritlikava tukalica
- Rallina – (4 vrste)
- Gymnocrex – (3 vrste)
- Himantornis – Himantornis haematopus
- Megacrex – Megacrex inepta
- Poliolimnas – Poliolimnas cinereus
- Aenigmatolimnas – Aenigmatolimnas marginalis
- Gallicrex – Gallicrex cinerea
- Amaurornis – (5 vrst)
Poleg tega je veliko prazgodovinskih tukalic iz obstoječih rodov znanih le po fosilnih ali subfosilnih ostankih, kot na primer ibiška tukalica (Rallus eivissensis). Te vrste niso navedene tukaj.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 Kirchman, J.J.; Rotzel McInerney, N.; Giarla, T.C.; Olson, S.L.; Slikas, E.; Fleischer, R.C. (2021). »Phylogeny based on ultra-conserved elements clarifies the evolution of rails and allies (Ralloidea) and is the basis for a revised classification«. Ornithology. 138 (4): ukab042. doi:10.1093/ornithology/ukab042.
- ↑ Garcia-R, J.C.; Lemmon, E.M.; Lemmon, A.R.; French, N. (2020). »Phylogenomic reconstruction sheds light on new relationships and timescale of rails (Aves: Rallidae) evolution«. Diversity. 12 (2): 70. doi:10.3390/d12020070.
- ↑ Depino, E.A.; Pérez-Emán, J.L.; Bonaccorso, E.; Areta, J.I. (2023). »Evolutionary history of New World crakes (Aves: Rallidae) with emphasis on the tribe Laterallini«. Zoologica Scripta. 52 (4): 394–412. doi:10.1111/zsc.12595.
- 1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Februar 2025). »Flufftails, finfoots, rails, trumpeters, cranes, limpkin«. IOC World Bird List Version 15.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 1. marca 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Horsfall, Joseph A.; Robinson, Robert (2003). »Rails«. V Perrins, Christopher (ur.). Firefly Encyclopedia of Birds. Firefly Books.
- Kirchman, J. J. (2012). »Speciation of flightless rails on islands: A DNA-based phylogeny of the typical rails of the Pacific«. The Auk. Zv. 129, št. 1. str. 56–69. doi:10.1525/auk.2011.11096. JSTOR 10.1525/auk.2011.11096.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Tukalice. Ptice Slovenije, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.