Pojdi na vsebino

Belorepec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Belorepec
Časovni razpon: Piacenzij–danes
↓
CITES Priloga I (CITES)[2]
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Accipitriformes (ujede)
Družina: Accipitridae (kragulji)
Rod: Haliaeetus
Vrsta:
H. albicilla
Dvočlensko ime
Haliaeetus albicilla
(Linnaeus, 1758)
Podvrste[3]
  • H. a. albicilla - (Linnaeus, 1758)
  • H. a. groenlandicus - Brehm, CL, 1831
Območje razširjenosti H. albicilla
  Gnezdenje
  Celo leto
  Prelet
  Ne-gnezdenje
  Obstoječ & ponovno naseljen (celo leto)
  Obstoječ & ponovno naseljen (prelet)
Sinonimi

Falco albicilla Linnaeus, 1758
Falco melanaetos Linnaeus, 1766
Falco ossifragus Linnaeus, 1766
Haliaeetus albicilla albicilla
Haliaeetus albicilla groenlandicus

Belorèpec ali postójna (znanstveno ime Haliaeetus albicilla), tudi jezerski orel, je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).[4]

Belorepec je velika, čokata ujeda, ki zraste od 66 do 94 cm in ima razpon peruti med 1,78 in 2,45 m.[5][6] Pri teh pticah, kot pri večini ujed, je samica večja od samca. Značilnost tega orla so široke peruti, zelo kratek klinast rep bele barve (pri odraslih pticah, medtem ko je rep pri mladih pticah enake barve kot telo) in močan rumen kljun. V letu je videti kot deska, saj so krila pa vsej dolžini enako široka, dlanska peresa pa ima, kot veliko orlov, široko razprta. Glavo drži iztegnjeno naprej, tako, da sta dolžina glave in repa približno enaki.

Oglaša se podobno kot sivi galeb, z lajajočim, hripavim »krau«.[5][7]

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Razširjen je od severne, vzhodne in južne Evrope proti vzhodu do Kamčatke in Japonske ter v Severni Ameriki. Njegovo življenjsko okolje so morske obale ter bregovi rek in jezer, kjer se hrani pretežno z ribami do teže 8 kg ter vodnimi pticami (race, gosi, labodi, ponirki, čaplje, štorklje, žerjavi, ...). Poleg tega so postojnina hrana tudi razni sesalci (zajci, lisice, ...). Pogosto se hrani tudi z mrhovino.

Gnezdi v gnezdih, ki jih zgradi na drevesih ali na tleh in sicer februarja in marca.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Belorepec naj bi bil, po splošnem prepričanju, ptica, upodobljena v grbu Poljske.[8] Sinonim za belorepca, postojna, je stara slovenska beseda za orla, po kateri je dobilo ime mesto Postojna in se kot motiv pojavi v mestnem grbu.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ BirdLife International (2020). »Haliaeetus albicilla«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2020: e.T22695137A181768148. doi:10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T22695137A181768148.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  2. ↑ »Appendices | CITES«. cites.org. Arhivirano iz spletišča dne 11. februarja 2025. Pridobljeno 14. januarja 2022.
  3. ↑ Gill F, D Donsker & P Rasmussen (Eds). 2020. IOC World Bird List (v10.2). doi : 10.14344/IOC.ML.10.2.
  4. ↑ Sket, Boris s sod., ur. (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 533. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
  5. 1 2 Ferguson-Lees, James; Christie, David A. (2001). Raptors of the World. Illustrated by Kim Franklin, David Mead, and Philip Burton. Houghton Mifflin. ISBN 978-0-618-12762-7. Pridobljeno 29. maja 2011.
  6. ↑ National Geographic Field Guide to the Birds of North America (4th izd.). Washington, D.C.: National Geographic. 2002. ISBN 978-0792268772.
  7. ↑ Brown, L.H.; Amadon, D. (1968). Eagles, hawks and falcons of the world. Volume 1. Hamlyn Publishing Group.
  8. ↑ »Polish Birds Directory«. birds.poland.pl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2011. Pridobljeno 30. maja 2011.
  9. ↑ Renčof, Barbara (12. oktober 2018). »Število belorepcev v Sloveniji se povečuje«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. septembra 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belorepec&oldid=6578029«