Pojdi na vsebino

Žerjavi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Žerjavi
sivi pavji žerjav (Balearica regulorum)
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Gruiformes (žerjavovci)
Naddružina: Gruoidea
Družina: Gruidae (žerjavi)
Vigors, 1825
Biološki tip
Grus
Rodovi

Glejte besedilo

      Območje razširjenosti družine

Žerjavi (znanstveno ime Gruidae) so družina ptic iz reda žerjavovcev, katere predstavniki so razširjeni po vsem svetu razen Antarktike in Južne Amerike. So veliki ptiči z dolgim vratom in nogami ter srednje velikim ravnim kljunom.[1] Opisanih je 15 vrst, ki jih združujemo v štiri rodove.[2]

Večina vrst gnezdi v obširnih odprtih mokriščih, kjer gradijo velike splave v plitvi vodi, izjema sta le afriški vrsti iz rodu Balearica, ki gnezdita na drevesih. So vsejedi; prehranjujejo se z raznovrstno hrano, od rastlinskih gomoljev, koreninic, semen in plodov do žuželk, raznih črvov ter manjših vretenčarjev. Podzemne rastlinske dele izkopljejo, živali pa lovijo s počasno hojo (za razliko od čapelj, ki prežijo na plen).[3]

Nekatere vrste ostanejo vse leto na istem območju, druge pa se selijo na dolge razdalje med gnezditvenimi območji in prezimovališči.[3]

V Sloveniji je možno opazovati le (navadnega) žerjava, ki tu ne gnezdi, temveč se prek Slovenije vsako leto seli iz severne Evrope proti Iberskem polotoku in nazaj. Značilen prizor so velike jate v obliki črke V.[1][4]

Opis

[uredi | uredi kodo]
Par žerjavov vrste Grus nigricollis išče hrano

Veljajo za ene največjih letečih ptičev, saj denimo vrsta Antigone antigone iz južne Azije doseže do 176 cm v višino, najtežji pa je mandžurski žerjav (do 12 kg). . Razpon njihovih kril je do 2,4 metra, noge pa so daljše od repov v letu. Sicer so vitki, z velikimi, zaokroženimi perutmi. Samci so v povprečju nekoliko večji od samic, po operjenosti pa se ne razlikujejo. Na nogah so dolgi prsti brez plavalne kožice, prilagojeni za brodenje po plitvinah. Za razliko od čapelj in podobno kot štorklje letijo z iztegnjenim vratom.[3]

Prevladujoča barva žerjavov je svetla, srebrno siva, ki je proti okončinam vse bolj temna. Glava in vrat sta običajno črna. Značilnost so na eni strani bele črte, ki se začnejo pri očesu in segajo vse do hrbta ali pa imajo rdeče, gole dele kože na glavi in vratu. To je skupno vsem vrstam, razen deviškim in rajskim žerjavom.

Naslednja značilnost so njihova dolga, na koncu rahlo obrabljena krila. Ko ptice razširijo krila, se pokaže vsa lepota teh ptic. Pri zloženih krilih perje sega daleč čez rep, pri deviškem žerjavu pa skoraj do tal. Šele po prvi levitvi ptice dobijo perje v celotni dolžini. Kasneje pride do spremembe perja vsako drugo do četrto leto, večinoma v času vzgoje mladičev.

Oglašanje

[uredi | uredi kodo]

Žerjavi se oglašajo na različne načine, kar ima pomembno vlogo pri družabnem vedenju. Tako se mladiči oglašajo z nežnim, pridušenim čivkanjem. Ko so razburjeni, so glasni v žvižgajočih tonih. Ko za nekaj prosijo, glasno stokajo. Glasno čivkanje služi za komunikacijo med seboj v družini. Ko želijo mladiče opozoriti, oddajajo ostre enakomerne tone, tako na tleh kot v zraku.

Glasni klici, ki spominjajo na zvok trobente, nastajajo v resonančnem prostoru v njihovem močno podaljšanem sapniku (dolg od 100 do 130 cm), ki je deloma zavit kot cev vzdolž prsnice.[5] Trobljenje žerjavov je tako glasno, da ga je mogoče slišati več kilometrov daleč. Pri 'petju' v duetu sledi niz vabljivih glasov, ki jih spremlja vrsta usklajenih tonov. Tako samec kot samica lahko začneta 'duet' in določita tonalnost. Pri tem obe ptici dvigneta glavo in kljun, vržeta vratove nazaj in razpreta peruti.[6] Ptice stojijo ob strani in se počasi premikajo naprej s sinhroniziranim ali izmeničnim oglašanjem. V duetu se pojavijo, kadar se razburijo na zbirališču ali počivališču, najpogosteje v času parjenja in vzgajanja mladičev. S pomočjo analize frekvence oglašanja (sonografija) je mogoče oglašanje individualizirati in vsakič prepoznati isto ptico.

Razmnoževanje

[uredi | uredi kodo]

Ženitovanjski ples in parjenje

[uredi | uredi kodo]
Mandžurski žerjavi med dvorjenjem

V času pred parjenjem žerjavi izvajajo zelo glasen in zelo zapleten ženitovanjski ples. Na ta način kažejo razpoloženje, označujejo ozemlje in komunicirajo. Premikajo se v parih. Med plesom tako samci kot samice skačejo v zrak z iztegnjenimi krili in glasno trobijo. Z zravnanjem zgornjega dela telesa in spuščanjem raztegnjenih peruti samica povabi samca k parjenju. Sledi oglašanje v duetu in obdobje čiščenja in negovanja perja. V duetu se občasno oglašata ves čas gnezdenja in tudi pozneje, kot znak pripadnosti. Večina vrst žerjavov živi v stalnih monogamnih skupnostih, zato ženitovanjski ples ni način za pridobitev partnerja, temveč vzajemni dokaz navezanosti, ki krepi povezanost.

Gnezdo in mladiči

[uredi | uredi kodo]

Žerjavi gnezdijo na mokriščih in iščejo odročna mesta, kot so arktična tundra, stepa, planote in močvirni gozdovi. Gnezdijo v bližini vode. Čeprav so žerjavi zelo družabne ptice, gnezdijo na samem. Z redkimi izjemami žerjavi gnezdijo na tleh. V leglu imajo navadno dve jajci in oba starša skrbita za mladiče. Po približno desetih tednih lahko mladiči letijo. Tesna povezava staršev z mladiči traja do poletja, najdlje pa do vrnitve v poletne habitate, ko se povezava konča.

Pričakovana življenjska doba je običajno dvanajst do trinajst let, čeprav lahko v ujetništvu živijo do 40 let.

Vedenje

[uredi | uredi kodo]

Večina žerjavov je zelo družabnih. Razen v času gnezdenja se zbirajo v velikih skupinah. Žerjave lahko pogosto vidimo v skupinah po več tisoč osebkov, ob prehodu v zimske ali poletne habitate pa so opažene skupine kanadskih žerjavov tudi na deset tisoč osebkov.

Selitveno vedenje

[uredi | uredi kodo]

Nekatere vrste žerjavov so stalne, na določenem območju ostajajo vse leto, druge pa so selivke in vsako leto preletijo tisoč kilometrov od svojih gnezditvenih območjih. Nekaj ​​vrst ima selitvene in stalne populacije.

Podedovan nagon, da se premikajo, sproži določena dolžina dnevne svetlobe, vremenske razmere, upad preskrbe s hrano, pa tudi medsebojni vpliv posameznikov, ki se pojavlja na zbirališčih. Pri selitvi ptice uporabljajo najugodnejše geografske in podnebne pogoje.

Dolžina poti posameznih populacij je različna, najdaljša je pri kanadskih žerjavih. Selijo se skoraj 6500 milj od gnezda na Aljaski do zimskih krmišč v Teksasu. Dolžina poti, ki jo preletijo v enem dnevu je različna, odvisna je od številnih elementov (selitvenega razpoloženja, razpoložljive količine energije v obliki maščob v telesu) in količina dnevne svetlobe, vremena, višinskih tokov.

Žerjavi letijo v skupini, ki tvori klin in s tem zmanjšajo zračni upor in hkrati ohranjajo stik znotraj skupine. V času selitve ptice komunicirajo z oglašanjem, kar je še posebej pogosto pri slabi vidljivosti ali ponoči. Jata spreminja smer glede na smer vetra. Višina leta je različna in je odvisna od vetra, vidnosti, terena in višine zračnega toka. Običajna višina leta je med 200 in 1000 metri, zabeležene pa so višine do 2500 metrov. Najvišja dokazana višina leta je 4600 metrov.

Domnevajo, da se ptice orientirajo glede na zemeljsko magnetno polje, vendar tudi z izrazitimi lastnostmi tal Tega se mladiči naučijo od staršev med prvo selitvijo. Med selitvijo žerjavi počivajo dneve, tedne ali celo mesece. Medtem se v manjših jatah razpršijo v iskanju hrane na bližnja polja in travnike.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]
Ameriški žerjavi

Mednarodna ornitološka zveza (IOU) priznava 15 vrst žerjavov, razdeljenih v štiri rodove.[2] Ta seznam ne vključuje hibridnih vrst, izumrlih prazgodovinskih vrst ali predlaganih vrst, ki jih IOU še ni sprejela. Žerjavi so razdeljeni v dve poddružini, ki sta se druga od druge ločili pred približno 31 milijoni let: Balearicinae, ki vključuje rod Balearica, ter Gruinae, ki vključuje rodove Leucogeranus, Antigone in Grus. Rod Grus nekateri ornitologi še dodatno delijo na tri rodove, pri čemer je puranjega žerjava (Grus carunculata) izločajo kot Bugeranus, modrega (Grus paradisea) in deviškega žerjava (Grus virgo) pa kot rod Anthropoides.[7]

Sledeč kladogram temelji na molekularni filofenetski raziskavi Careya Krajewskega in sodelavcev, ki je bila objavljena leta 2010.[8]

Gruidae
Balearica

Sivi pavji žerjav (Balearica regorum)

Pavji žerjav (Balearica pavonina)

Leucogeranus

Sibirski žerjav (Leucogeranus leucogeranus)

Antigone

Kanadski žerjav (Antigone canadensis)

Beloglavi žerjav (Antigone vipio)

Brolga (Antigone rubicunda)

Antigone antigone

Grus

Puranji žerjav (Grus carunculata)

Modri žerjav (Grus paradisea)

Deviški žerjav (Grus virgo)

Mandžurski žerjav (Grus japonensis)

Kričavi žerjav (Grus americana)

Navadni žerjav (Grus grus)

Grus monacha

Črnovrati žerjav (Grus nigricollis)

Vrste

[uredi | uredi kodo]
Rod Balearica – Brisson, 1760 – št. vrst: 2
Domače ime Znanstveno ime in podvrste Razširjenost IUCN status in ocenitev populacije
Sivi pavji žerjav

Sivi pavji žerjav

 B. regulorum
(Bennett, 1834)

Dve podvrsti
  • B. r. gibbericeps
  • B. r. regulorum
Vzhodna in jugovzhodna Afrika
Zemljevid območja razširjenosti		  EN 


17.700–22.300 Population decreasing[9]

Pavji žerjav

Pavji žerjav

 B. pavonina
Linnaeus, 1758

Dve podvrsti
  • B. p. ceciliae
  • B. p. pavonina
Severna, srednja in zahodna Afrika
Zemljevid območja razširjenosti		  VU 


28.000–47.000 Population decreasing[10]
Rod Leucogeranus – Bonaparte, 1855 – št. vrst: 1
Domače ime Znanstveno ime in podvrste Razširjenost IUCN status in ocenitev populacije
Sibirski žerjav

Sibirski žerjav

 L. leucogeranus
(Pallas, 1773)		 Severozahodna Palearktika in vzhod srenje Sibirije
Zemljevid območja razširjenosti		  CR 


3.500–4.000 Population decreasing[11]
Rod Antigone – Reichenbach, 1853 – št. vrst: 4
Domače ime Znanstveno ime in podvrste Razširjenost IUCN status in ocenitev populacije
Kanadski žerjav

Kanadski žerjav

 A. canadensis
(Linnaeus, 1758))

Pet podvrst
  • A. c. canadensis
  • A. c. tabida
  • A. c. pratensis
  • A. c. pulla
  • A. c. nesiotes
Severna Amerika
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


450.000–550.000 Population increasing[12]

Beloglavi žerjav

Beloglavi žerjav

 A. vipio
(Pallas, 1811)		 Jugovzhodna Sibirija, severovzhodna Mongolija in severovzhodna Kitajsk
Zemljevid območja razširjenosti		  VU 


3.700–4.500 Population decreasing[13]

Antigone antigone

Grey crane with red face and white neck

 A. antigone
(Linnaeus, 1758)

Tri podvrste
  • A. a. antigone
  • A. a. sharpii
  • A. a. gillae
Severna Indija, Jugovzhodna Azija in severna Avstralija
Zemljevid območja razširjenosti		  VU 


13.000–15.000 Population decreasing[14]

Brolga

Grey crane with purplish-red face

 A. rubicunda
(Perry, 1810)		 Avstralija in jug srednje Nove Gvineje
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


Unknown Population decreasing[15]
Rod Grus – Brisson, 1760 – št. vrst: 8
Domače ime Znanstveno ime in podvrste Razširjenost IUCN status in ocenitev populacije
Puranji žerjav

Grey-and-black crane with white neck and wattled red face

 G. carunculata[a]
(Gmelin, J. F., 1789)		 Južna in vzhodna Afroka
Zemljevid območja razširjenosti		  VU 


6.000–6.300 Population decreasing[18]

Modri žerjav

Greyish-blue crane with white forehead

 G. paradisea[b]
(Lichtenstein, A. A. H., 1793)		 Southern Africa
Zemljevid območja razširjenosti		  VU 


17.000–30.000 Population decreasing[19]

Deviški žerjav

Grey crane with black neck and red eyes

 G. virgo[c]
(Linnaeus, 1758)		 Azija in severozahodna Afrika
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


230.000–261.000 Population increasing[20]

Mandžurski žerjav

Mandžurski žerjav

 G. japonensis
(Müller, P. L. S., 1776)		 Vzhodna Azija in Sibirija
Zemljevid območja razširjenosti		  VU 


2.000–2.650 Population decreasing[21]

Kričavi žerjav

Kričavi žerjav

 G. americana
(Linnaeus, 1758)		 Severna Amerika
Zemljevid območja razširjenosti		  EN 


50–249 Population increasing[22]

Navadni žerjav

Navadni žerjav

 G. grus
(Linnaeus, 1758)		 Afro-Evrazija
Zemljevid območja razširjenosti		  LC 


491.000–503.000 Population increasing[23]

Grus monacha

Sivo-črni žerjav Grus monacha

 G. monacha
Temminck, 1835
Zemljevid območja razširjenosti		  VU 


6.000–15.000 Population increasing[24]

Črnovrati žerjav

Črnovrati žerjav

 G. nigricollis
Przevalski, 1876		 Indija in Kitajska
Zemljevid območja razširjenosti		  NT 


6.600–6.800 Population stable[25]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ IUCN in Clements Checklist umeščata puranjega žerjava v rod Bugeranus.[16][17]
  2. ↑ IUCN in Clements Checklist umeščata modrega žerjava v rod Anthropoides.[16][17]
  3. ↑ IUCN in Clements Checklist umeščata deviškega žerjava v rod Anthropoides.[16][17]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »Žerjavi (Gruidae)«. Notranjski regijski park. Pridobljeno 16. avgusta 2020.
  2. 1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (2023). »Flufftails, finfoots, rails, trumpeters, cranes, limpkin«. World Bird List Version 13.2. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 30. septembra 2023.
  3. 1 2 3 Archibald, George; Meine, Curt (1996). »Family Gruidae (Cranes)«. V del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Sargatal, Jordi (ur.). Handbook of the Birds of the World. Zv. 3, Hoatzin to Auks. Barcelona: Lynx Edicions. str. 60–81. ISBN 84-87334-20-2.
  4. ↑ »Žerjavi«. Ptice Slovenije. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Pridobljeno 16. avgusta 2020.
  5. ↑ Primer oglašanja žerjava
  6. ↑ Kranichschutz Deutschland Arhivirano 2016-10-29 na Wayback Machine.
  7. ↑ Nováková, Nela; Robovský, Jan (2021). »Behaviour of cranes (family Gruidae) mirrors their phylogenetic relationships«. Avian Research (v angleščini). 12 (1). doi:10.1186/s40657-021-00275-4. ISSN 2053-7166.
  8. ↑ Krajewski, C.; Sipiorski, J.T.; Anderson, F.E. (2010). »Mitochondrial genome sequences and the phylogeny of cranes (Gruiformes: Gruidae)«. Auk. 127 (2): 440–452. doi:10.1525/auk.2009.09045.
  9. ↑ BirdLife International (2016). »Balearica regulorum«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2016 e.T22692046A93334893. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22692046A93334893.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  10. ↑ BirdLife International (2016). »Balearica pavonina«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2016 e.T22692039A93334339. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22692039A93334339.en. Pridobljeno 18. novembra 2021.
  11. ↑ BirdLife International (2018). »Leucogeranus leucogeranus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2018 e.T22692053A134180990. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22692053A134180990.en. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  12. ↑ BirdLife International (2021). »Grus canadensis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2021 e.T22692078A188597759. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22692078A188597759.en. Pridobljeno 3. januarja 2023.
  13. ↑ BirdLife International (2018). »Grus vipio«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2018 e.T22692073A131927305. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22692073A131927305.en. Pridobljeno 20. februarja 2022.
  14. ↑ BirdLife International (2016). »Grus antigone«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2016 e.T22692064A93335364. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22692064A93335364.en. Pridobljeno 20. februarja 2022.
  15. ↑ BirdLife International (2016). »Grus rubicunda«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2016 e.T22692067A93335916. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22692067A93335916.en. Pridobljeno 20. februarja 2022.
  16. 1 2 3 »Handbook of the Birds of the World and BirdLife International digital checklist of the birds of the world. Version 7«. HBW and BirdLife International. 2022. Arhivirano iz spletišča dne 25. septembra 2019. Pridobljeno 1. julija 2023.
  17. 1 2 3 Clements, James F.; Rasmussen, P. C.; Schulenberg, T. S.; Iliff, M. J.; Fredericks, T. A.; Gerbracht, J. A.; Lepage, Denis; Billerman, S. M.; Sullivan, B. L.; Wood, C. L. (2023). »The eBird/Clements checklist of Birds of the World: v2023«. Clements Checklist. Arhivirano iz spletišča dne 1. januarja 2020. Pridobljeno 30. oktobra 2023.
  18. ↑ BirdLife International (2018). »Bugeranus carunculatus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2018 e.T22692129A129880815. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22692129A129880815.en. Pridobljeno 20. februarja 2022.
  19. ↑ BirdLife International (2021). »Anthropoides paradiseus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2021 e.T22692109A177514877. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22692109A177514877.en. Pridobljeno 20. februarja 2022.
  20. ↑ BirdLife International (2018). »Anthropoides virgo«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2018 e.T22692081A131927771. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22692081A131927771.en. Pridobljeno 14. februarja 2022.
  21. ↑ BirdLife International (2022). »Grus japonensis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2021 e.T22692167A213488064. Pridobljeno 31. avgusta 2023.
  22. ↑ BirdLife International (2020). »Grus americana«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2020 e.T22692156A181242855. doi:10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T22692156A181242855.en. Pridobljeno 13. novembra 2021.
  23. ↑ BirdLife International (2016). »Grus grus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2016 e.T22692146A86219168. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22692146A86219168.en. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  24. ↑ BirdLife International (2016). »Grus monacha«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2016 e.T22692151A93337861. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22692151A93337861.en. Pridobljeno 18. novembra 2021.
  25. ↑ BirdLife International (2020). »Grus nigricollis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2020 e.T22692162A180030167. doi:10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T22692162A180030167.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Žerjavi&oldid=6624490«