Lavrencija (kraton)
Lavrencija ali Severnoameriški kraton je velik celinski kraton, ki tvori starodavno geološko jedro Severne Amerike. Velikokrat v svoji preteklosti je bila Lavrencija ločena celina, kot je zdaj v obliki Severne Amerike, čeprav je prvotno vključevala tudi kratonska območja Grenlandije in tudi severozahodni del Škotske, znan kot Hebridski teran. V drugih časih v svoji preteklosti je bila Lavrencija del večjih celin in superkontinentov, sama pa je sestavljena iz številnih manjših teranov, zbranih v mreži zgodnjeproterozojskih orogenih pasov. Majhni mikrokontinenti in oceanski otoki so trčili in se zašili z vedno rastočo Lavrencijo ter skupaj oblikovali stabilen predkambrijski kraton, ki ga vidimo danes.[1][2][3]
Kraton je dobil ime po Lavrencijskem ščitu skozi Lavrencijeve gore, ki so dobile ime po reki svetega Lovrenca, poimenovani po Lovrencu Rimskem.[4]
Notranja platforma[uredi | uredi kodo]
V vzhodni in osrednji Kanadi je velik del stabilnega kratona izpostavljen na površju kot Kanadski ščit, območje predkambrijskih kamnin, ki pokriva več kot milijon kvadratnih milj. To vključuje nekatere najstarejše kamnine na Zemlji, kot je arhejska kamnina Acasta Gneiss iz Kanade, ki je stara 4,04 milijarde let (Ga), in Istaq Gneiss Complex na Grenlandiji, ki je star 3,8 milijarde let.[5] Ko upoštevamo podpovršinske razširitve, je širši izraz Lavrentov ščit pogostejši, nenazadnje zato, ker se veliki deli strukture raztezajo zunaj Kanade. V Združenih državah je podlaga kratona prekrita s sedimentnimi kamninami na široki notranji ploščadi v regijah Srednjega zahoda in Velike nižine in je izpostavljena le v severni Minnesoti, Wisconsinu, Newyorškem Adirondacksu in Zgornjem polotoku Michigan.[6] Debelina zaporedja sedimentnih kamnin se spreminja od približno 1000 m do več kot 6100 m. Kratonske kamnine so metamorfne ali magmatske s prekrivnimi sedimentnimi plastmi, sestavljenimi večinoma iz apnencev, peščenjakov in skrilavcev.[7] Te sedimentne kamnine so bile večinoma odložene pred 650 do 290 milijoni let.
Najstarejša kamnina, dodeljena provincam Archean Slave, Rae, Hearne, Wyoming, Superior in Nain, je v severnih dveh tretjinah Lavrencije. V zgodnjem proterozoiku so jih pokrivali sedimenti, ki so bili večinoma erodirani.
Grenlandija je del Lavrencije. Otok je zdaj ločen od celine Severne Amerike s prelivom Nares, vendar je to pleistocenska erozijska značilnost. Preliv je prekrit s celinsko skorjo in ne kaže znakov termičnega dogodka ali tektonizma morske poti.[8][9] Grenlandija je sestavljena večinoma iz skorje od arhejske do proterozojske starosti, z nižjimi paleocenskimi formacijami na njenem severnem robu in devonskimi do paleogenskimi formacijami na njenem zahodnem in vzhodnem robu. Vzhodni in severni rob sta bila med kaledonsko orogenezo močno deformirana.
Pas Isua Greenstone v zahodni Grenlandiji ohranja oceansko skorjo, ki vsebuje prepletene nasipne komplekse. Ti so geologom dokaz, da so srednjeoceanski grebeni obstajali 3,8 Gya. Zlati pas Abitibi v provinci Superior je največji pas zelenega kamna v Kanadskem ščitu.[10]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hoffman, Paul F. (1988). »United Plates of America, The Birth of a Craton: Early Proterozoic Assembly and Growth of Laurentia«. Annual Review of Earth and Planetary Sciences. 16: 543–603. Bibcode:1988AREPS..16..543H. doi:10.1146/annurev.ea.16.050188.002551. Arhivirano iz spletišča dne 7. septembra 2020. Pridobljeno 25. aprila 2020.
- ↑ Dalziel, I.W.D. (1992). »On the organization of American Plates in the Neoproterozoic and the breakout of Laurentia« (PDF). GSA Today. Zv. 2, št. 11. str. 237–241. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 17. oktobra 2016. Pridobljeno 25. aprila 2020.
- ↑ Whitmeyer, Steven; Karlstrom, Karl E. (2007). »Tectonic model for the Proterozoic growth of North America«. Geosphere. 3 (4): 220. doi:10.1130/GES00055.1.
- ↑ Graham, Joseph (2005). »The Laurentians«. Naming the Laurentians: A History of Place Names 'up North'. str. 15.
- ↑ Levin, Harold L. (2010). The earth through time (9th izd.). Hoboken, N.J.: J. Wiley. str. 231. ISBN 978-0470387740.
- ↑ Fisher, J.H.; in sod. (1988). »Michigan basin, Chapter 13: The Geology of North America«. Sedimentary cover – North American Craton. Zv. D-2. str. 361–382.
- ↑ Sloss, L.L. (1988). »Conclusions, Chapter 17: The Geology of North America«. Sedimentary cover – North American Craton. Zv. D-2. str. 493–496.
- ↑ Dawes, Peter R. (Februar 2009). »Precambrian-Palaeozoic geology of Smith Sound, Canada and Greenland: key constraint to palaeogeographic reconstructions of northern Laurentia and the North Atlantic region«. Terra Nova. 21 (1): 1–13. Bibcode:2009TeNov..21....1D. doi:10.1111/j.1365-3121.2008.00845.x. S2CID 128703747.
- ↑ Torsvik & Cocks 2017, str. 41.
- ↑ Levin 2010, str. 234, 238-239.
[uredi | uredi kodo]
- Goodge, J. W.; Vervoort, J. D.; Fanning, C. M.; Brecke, D. M.; Farmer, G. L.; Williams, I. S.; Myrow, P. M.; DePaolo, D. J. (2008). »A positive test of East Antarctica–Laurentia juxtaposition within the Rodinia supercontinent« (PDF). Science. 321 (5886): 235–240. Bibcode:2008Sci...321..235G. doi:10.1126/science.1159189. ISSN 0036-8075. PMID 18621666. S2CID 11799613. Pridobljeno 4. februarja 2016.
- Loewy, S. L.; Dalziel, I. W. D.; Pisarevsky, S.; Connelly, J. N.; Tait, J.; Hanson, R. E.; Bullen, D. (2011). »Coats Land crustal block, East Antarctica: A tectonic tracer for Laurentia?«. Geology. 39 (9): 859–862. Bibcode:2011Geo....39..859L. doi:10.1130/G32029.1. Pridobljeno 24. januarja 2016.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Paleogeography of the Southwestern US, paleogeographic history of southwestern Laurentia, goes back to 1.7 billion years ago.
- Mesozoic Paleogeography and Tectonic History, Western North America – Paleogeographic history of western Laurentia, goes back to the Permian period.
- USGS Interior Plains Region web site
- The Dynamic Earth, United Plates of America Arhivirano 6 March 2005 na Wayback Machine. from The Smithsonian National Museum of Natural History
- Map of Laurentia Arhivirano 5 March 2016 na Wayback Machine.
