Beringov preliv
Koordinati: 66°0′N 169°0′W / 66.000°N 169.000°W
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu. Na najožji točki, med Dežnjovovim rtom[1] v Rusiji in Rtom waleškega princa[2] v ZDA, je širok 82 kilometrov.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Preliv je poimenovan po Vitusu Beringu, rojenem na Danskem, ki je bil pomorski raziskovalec v ruski mornarici in je vanj vplul leta 1728.
V jeziku Yupik tamkajšnih Eskimov se imenuje Imakpik.[navedi vir]
Geografske značilnosti in znanost[uredi | uredi kodo]
Leži med najvzhodnejšo točko Azije, Dežnjovovim rtom na Čukotskem polotoku v Rusiji (169° 43' W), in najzahodnejšo točko Severne Amerike, Rtom waleškega princa na Aljaski v ZDA (168° 05' W). Je razmeroma plitev, saj je največja globina morja zgolj med 30 in 49 metrov.
Po sporazumu iz leta 1990 poteka skozenj morska meja med ZDA in Rusijo po sredini, torej 168° 58' 37" W poldnevniku[3], vendar dogovor še ni potrjen s strani ruskega parlamenta.[navedi vir] Skozenj poteka tudi Mednarodna datumska meja.
Po teoriji o naselitvi obeh Amerik naj bi prvotni prebivalci pred 15000 leti prišli po kopenskem mostu iz Azije, ki nastal na mestu današnjega Beringovega preliva zaradi znižane vodne gladine oceanov.