Kečuanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kečuanščina
Kečua
Qhichwa simi
Runa simi
Materni jezikPeru, Bolivija, Ekvador, Argentina, Čile, Kolumbija
PodročjeOsrednji Andi
EtničnostKečuji
Št. maternih
govorcev
8,9 milijonov (2007)[1]
Quechumaran?
  • Kečuanščina
Narečja
Quechua I
    Ancash
    Huánuco
    Yaru
    Wanka
    Yauyos–Chincha
Quechua II
    Severno peruvijski
    Severni
      Kichwa (Ekvador)
      Lowland Peruvian
    Južni
Pisavalatinica
Uradni status
Uradni jezik
 Peru
 Bolivija
 Ekvador
Jezikovne oznake
ISO 639-1qu
ISO 639-2que, qwe
ISO 639-3que
Glottologquec1387
{{{mapalt}}}
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Kečuanščina, Kečujščina ali Kečua (kečuansko: Runa simi, Qhichwa simi [qhečua simi] ali Qichwa shimi [qečua šimi], špansko: Quechua) je najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki.

Prvotna domovina je bila okolica današnjega mesta Lima, ne pa Qusqu (Cusco), glavno mesto Inkov (kot mnogi menijo). Inki so kečuanščino prevzeli, potem ko so osvojili ogromna območja, kjer so jo ljudje govorili kot domači in trgovski jezik. Potem so jo uporabljali kot državni jezik in jo razširili skoraj po celotnem ozemlju inkovske države, razen območja okoli jezera Titikaka, kjer še do danes govorijo ajmarščino.

Danes jo govori približno 7 do 14 milijonov ljudi na obmojču južne Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije, severozahodne Argentine in severnega Čileja.

Vijolična: Južni Kečua
Zelena in modra: Severni Kečua
Rdeča: Srednji Kečua
Svetlomodra: Ekvadorski Kečua

Kečuanščina ima veliko narečij, ki se precej razlikujejo. Sodijo k dvema glavnima skupinama in raznim podskupinam. Približno polovica govorcev spada k t. i. južni kečuanščini (Quechua II c, Quechua sureño), ki jo govorijo v južnem Peruju (Cusco, Ayacucho idr.), Boliviji in Argentini.

Medtem ko je kečuanščina v podeželskih predelih južnega Peruja in Bolivije ter v nekaterih krajih Ekvadorja in Amazonije še zelo živa, ker se je učijo otroci kot prvi jezik, so narečja drugje ogrožena, posebej pa v osrednjem in severnem Peruju, kjer se le še del otrok, če sploh, uči jezika prednikov poleg španščine.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]