Gvaranščina
| Gvaranščina | |
|---|---|
| Guaraní | |
| Avañe'ẽ | |
| Izgovorjava | ʔãʋ̃ãɲẽˈʔẽ |
| Materni jezik | Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija |
| Etničnost | Gvarani |
Št. maternih govorcev | (4,8 milijona cited 1995)[1] |
Tupijski
| |
| Pisava | Gvaranska abeceda (latinica) |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  ParaguayCorrientes[2] (  Argentina) Bolivija |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | gn |
| ISO 639-2 | grn |
| ISO 639-3 | gug |
| Glottolog | para1311 |
Gvaranščina (Guaraní) je danes eden najbolj govorjenih avtohtonih jezikov v Južni Ameriki. Bila je jezik velikega ljudstva Gvaranov, ki so živeli ob rekah La Plata in Paraguay ter na atlantski obali, in je služila kot sporazumevalni jezik v portugalski koloniji Braziliji ter v jezuitski državi v vzhodu današje države Paragvaj. Medtem ko je bila skoraj popolnoma spodrinjena v neodvisni Braziliji, je obdržala zelo močen položaj v Paragvaju, kamor se je selilo razmeroma malo evropskih priseljencev in kjer jo govori še danes velika večina mestiškega prebivalstva. Že nekaj let ima tudi uraden položaj v Paragvaju.
Med svetovnima prvenstvoma v nogometu 1998 in 2002 sta paragvajska in španska reprezentanca igrali v isti predtekmovalni skupini. Da Španci ne bi mogli razumeti komunikacije med trenerjem in igralci, so se Paragvajci namerno sporazumevali v gvaranščini.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Gvaranščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
- ↑ Ley Nº 5598 Arhivirano 2012-02-29 na Wayback Machine. Poder Legislativo de Corrientes, 28 September 2004 (špansko)
 |
Wikipedija - gvaranijščina |
