Pojdi na vsebino

Čokolada

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Čokolada (razločitev).
Čokolada
Čokolada v njenih najpogostejših oblikah: prah in tablica
Pokrajina ali regijaMezoamerika
Glavne sestavineKakavovo zrno
RazličiceČokoladni liker, kakavovo maslo, kakao, trdna čokolada

Čokolada [čokoláda] je živilo, izdelano iz praženih in mletih semen kakavovca. Lahko je tekoča, trdna ali kremasta. Uporablja se lahko samostojno ali kot dodatek za aromatiziranje drugih živil. Uživanje kakava sega najmanj 5.300 let nazaj, začenši s kulturo Mayo-Chinchipe na območju današnjega Ekvadorja[1] in kasneje tudi mezameriške civilizacije, ki so uživale čokoladne pijače, preden so bile v 16. stoletju predstavljene Evropi.[2]

Čeprav izvira kakav iz Amerik, so zahodnoafriške države, zlasti Slonokoščena obala in Gana, v 21. stoletju vodilne proizvajalke kakava, saj zagotavljajo približno 60% svetovne dobave kakava.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]
Majevski glif za kakav

Besedo kakav, ki so jo Olmeki izgovarjali kot kakawa,[3] izvira iz leta 1000 pr. n. št. ali prej.[3] V slovenščino je beseda "čokolada" prišla prek sodobnih evropskih jezikov, it. cioccolata, nem. Schokolade, frc. chocolat (dan. chokolade), iz špan. chocolate.[4] Beseda je v španščino prišla iz indijanskega jezika, azteškega nahuatl v katerem chocolātl pomeni kakav. Izvor nahuatlske besede ni znan, saj se ne pojavi v nobenem zgodnjem nahuatlskem viru. Možno je, da so besedo skovali Španci (morda z namenom, da bi se izognili caca, vulgarni španski besedi za "iztrebke") s kombiniranjem jukatanske majevske besede chocol, "vroče", z nahuatlsko besedo atl, "voda".[5] Pogosto citirano je, da izhaja iz nedokazane xocolatl, kar pomeni "grenka pijača", kar pa ni dokazano; sprememba iz x- v ch- ni pojasnjena, prav tako kot tudi končnica -l-. Drug predlagan pomen besede izvira iz besede chicolatl, kar pomeni "stepena pijača", ki bi lahko izhajala iz besede za palico za penjenje, chicoli.[6] Drugi učenjaki zavračajo vse te predloge, saj menijo da, da je izvor prvega dela imena neznan.[7] Izraz "čokolatier", označuje izdelovalca čokoladnih sladic, je dokumentiran že leta 1888.[8]

Pridobivanje

[uredi | uredi kodo]

Kakav se pridobiva iz zrn kakavovca, drevesa, ki izvira iz tropskih pragozdov Južne Amerike in raste 20 stopinj južno in severno od ekvatorja. Ko so zrna zrela in obrana, sledi fermentacija, ki da kakavu značilni okus. Sledi sušenje na soncu in praženje. Semena pražijo pri več kot 100 °C da razvijejo bogat okus in značilne kakavove barve. Nato jih kar se da hitro ohladijo, da preprečijo nadaljnje notranje praženje. Zadnja koraka sta mletje v prah in izločanje kakavovega masla s stiskanjem conching. Priprava za to je bila izumljena leta 1880; izumil jo je švicarski proizvajalec čokolade Rodolfe Lindt. Ime za sam postopek izvira iz francoske besede conche oz. školjka, zakaj nanjo spominja oblika tega velikega stroja. Stroj nežno trese čokoladno zmes nekaj dni. Ta čas razvijejo okus čokolade in jo zmehčajo, odstranijo grenak okus in zmes postane gladka.

Med tem postopkom dodajajo različne okuse, kot so vanilija, cimet in klinčki. Vanilijo uporabijo skoraj vedno, in to že od časa Aztekov naprej. Razen kakava so pomembne sestavine čokolade še sladkor, vanilin, mleko in kakavovo maslo. Mešanica sestavin se stopi in meša. Pri ohlajanju čokolade nastanejo kristali, zato je trda in krhka.

Vrste

[uredi | uredi kodo]
  • grenka čokolada: Je čokolada z večjo vsebnostjo kakava. Po predpisanih merilih mora čokolada, da bi si prislužila pridevnik srednje grenka (grenko-sladka), vsebovati vsaj 35 % kakavove mase.
  • mlečna čokolada: Mlečna čokolada vsebuje kakavovo maslo, mleko, sladkor ali druga sladila, ter arome, ki jih dodajamo kakavovi masi.
  • bela čokolada: Bela čokolada vsebuje kakavovo maslo, je pa popolnoma brez nemastnih kakavovih delov. Poleg kakavovega masla vsebuje še sladkor, mlečne dele in arome - zlasti vanilijo. Bela čokolada je najbolj lomljiva vrsta čokolade.
  • čokolada za kuhanje in druge.

Čokolada in tradicija

[uredi | uredi kodo]

Sprva je bila čokolada kmečki pridelek in je bila postrežena tradicionalno kot redek obrok. Kakav se tako obdela z vodo in začini z pekočim začinom.

Po predelavi so vedno bolj kombinirali mlečne izdelke in kakavov pridelek. Čokolatirnice (izraz je iz poznega 19.stoletja), kjer se mlečna maščoba in kakavovo maslo kombinira, so bile zelo uspešne in prodaja čokolade se je od tedaj le dvigovala.

Čokolada je zelo škodljiva za nekatere živali, še posebej za pse je strupena.

Ekonomija

[uredi | uredi kodo]
Največji prodajalci čokolade v svetu za leto 2018
Podjetje Prodaja 2018 (v milijonih USD)[9]
Mars Wrigley Confectionery, division of Mars Inc (ZDA) 18,000
Ferrero Group (Luksemburg / Italija) 12,390
Mondelēz International (ZDA) 11,792
Meiji Co Ltd (Japonska) 9,662
Hershey Foods Corp (ZDA) 7,779
Nestlé SA (Švica) 6,135
Chocoladenfabriken Lindt & Sprüngli AG (Švica) 4,374
Ezaki Glico Co Ltd (Japonska) 3,327
Pladis (UK) 2,816
Kellogg Co (USA) 1,890

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Čokolada je zelo dobro pomirjevalo pri učenju.[navedi vir]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Zarrillo, Sonia; Gaikwad, Nilesh; Lanaud, Claire; Powis, Terry; Viot, Christopher; Lesur, Isabelle; Fouet, Olivier; Argout, Xavier; Guichoux, Erwan; Salin, Franck; Solorzano, Rey Loor; Bouchez, Olivier; Vignes, Hélène; Severts, Patrick; Hurtado, Julio (29. oktober 2018). »The use and domestication of Theobroma cacao during the mid-Holocene in the upper Amazon«. Nature Ecology & Evolution (v angleščini). 2 (12): 1879–1888. Bibcode:2018NatEE...2.1879Z. doi:10.1038/s41559-018-0697-x. ISSN 2397-334X. PMID 30374172. S2CID 53099825. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2023. Pridobljeno 29. januarja 2024.
  2. ↑ »Chocolate: A Mesoamerican Luxury 1200–1521 – Obtaining Cacao«. Field Museum. Arhivirano iz spletišča dne 7. julija 2012. Pridobljeno 23. novembra 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 Powis, Terry G.; Cyphers, Ann; Gaikwad, Nilesh W.; Grivetti, Louis; Cheong, Kong (24. maj 2011). »Cacao use and the San Lorenzo Olmec«. Proceedings of the National Academy of Sciences (v angleščini). 108 (21): 8595–8600. Bibcode:2011PNAS..108.8595P. doi:10.1073/pnas.1100620108. ISSN 0027-8424. PMC 3102397. PMID 21555564.
  4. ↑ »Čokolȃda«. Fran (Slovenski etimološki slovar). ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  5. ↑ Coe & Coe (2013), str. ;121–123.
  6. ↑ Dakin, Karen; Wichmann, Søren (2000). »Cacao and Chocolate: A Uto-Aztecan perspective«. Ancient Mesoamerica. 11 (1): 55–75. doi:10.1017/S0956536100111058. ISSN 0956-5361. S2CID 162616811. Pridobljeno 10. januarja 2018.
  7. ↑ Kaufman, Terrence; Justeson, John (2007). »The history of the word for Cacao in ancient Mesoamerica«. Ancient Mesoamerica. 18 (2): 193–237. doi:10.1017/S0956536107000211. S2CID 163097273. Pridobljeno 18. junija 2021.
  8. ↑ Harper, Douglas. »Chocolate«. Online Etymology Dictionary.
  9. ↑ »The Chocolate Industry«. www.icco.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2020. Pridobljeno 26. novembra 2019.

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Poglejte si besedo čokolada ali Čokolada v Wikislovarju, prostem slovarju.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Čokolada&oldid=6272323«