Turistična cesta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Turistična cesta

Turistična cesta je javna ali nekategorizirana cesta, ki ima poseben pomen z vidika turistične ponudbe in je kot taka določena bodisi v uredbi o kategorizaciji državnih cest (del regionalnih cest III. kategorije)[1] ali razglašena v ustreznem aktu občine. Gre torej za tematsko pot.

Prometni znak »označitev turistične ceste« označuje mesto na cesti, od koder je cesta ali njen del razglašen kot turistična cesta.[2]

Namen[uredi | uredi kodo]

Namen turistične ceste je povezati objekte, kjer se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti območja z namenom spodbujanja gospodarskega in družbenega razvoja.

Vrste turističnih cest[uredi | uredi kodo]

Glede na vsebino turistične ponudbe, ki se na cesto navezuje, jih delimo na:

  • vinske ceste,
  • sadne ceste,
  • panoramske ceste,
  • učne poti,
  • kombinirane.

Pogoji za pridobitev statusa[uredi | uredi kodo]

Da bi neka javna ali nekategorizirana cesta pridobila status turistične ceste mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

  • izdelan mora biti celovit projekt iz katerega je razvidna turistična ponudba, ki gravitira na to cesto, potek ceste in potrebna turistična in druga obvestilna signalizacija na širšem in ožjem območju;
  • izdelan mora biti investicijski program, ki utemelji učinkovitost potrebnih finančnih sredstev;
  • oba prej navedena morata biti potrjena od pristojnih organov oziroma služb;
  • določen mora biti upravljavec turistične ceste.

Vinska cesta[uredi | uredi kodo]

Jeruzalemske gorice

Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju.

Načrt vinskih cest je bil v Sloveniji izdelan že leta 1993 in je določil 20 tras v skupni dolžini okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenjska, gornjedolenjska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom. Projekt je bil zasnovan na takratnem Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo Turistične zveze Slovenije. Za določitev trase so bila upoštevana naslednja merila:

  • krajinska kakovost območja;
  • razmestitev gostinske ponudbe;
  • prireditve v naseljih povezane s kulturo vina;
  • razmestitev naravnih in kulturnih spomenikov;
  • obstoječe omrežje cest;
  • prometna dostopnost in prehodnost;

Sadna cesta[uredi | uredi kodo]

Kjer je območje znano po pridelovalcih sadja in z njim povezanimi proizvodi, obsega pa tudi druge kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti, se oblikuje sadna cesta. V Sloveniji sta poznani dve: Brkinska sadna cesta in Sadna cesta med Javorom in Jančami.

Panoramska cesta[uredi | uredi kodo]

Že samo ime pove, da mora taka turistična cesta poleg turistično zanimivih lokacij zagotavljati panoramske razglede na bližnjo in daljnjo okolico. Tipičen primer panoramske ceste v Sloveniji je na pobočju gore Olševe.

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. Pravni red RS[1]
  2. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah[2]
  • Zakon o cestah (ZCes-1), Ur. l. RS št. 109/2010

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]