Astrahanski kanat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Astrahanski kanat³
Xacitarxan¹ Xanlığı
Хаҗитархан² Ханлыгы

1466–1556
Astrahanski kanat leta 1466-1556
Glavno mesto Hadžitarhan
Jeziki turški (tatarski,4 nogajski)
Vlada kanat
Astrahanski kan
 -  Prvi Mahmud Bin Kučuk
 -  Zadnji Derviš Gali
Zgodovina
 -  ustanovitev 1466
 -  ukinitev 1556
Danes del Zastava Rusije Rusija
¹ Ästerxan
² Әстерхан
³ Xacitarxan (Khajitarkhan)
4 Astrahansko narečje

Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15. stoletja. Njeno ozemlje je obsegalo okolico delte Volge okrog sedanjega mesta Astrahan. Njeni kani so bili moški potomci Tukaj Timurja,[1] trinajstega sina Džingiskanovega sina Džočija.

Kanat je v 1460. letih ustanovil Mahmud Astrahanski. Njegova prestolnica je bilo mesto Hadžitarhan, v ruskih kronikah znan kot Astrahan. Njegovo ozemlje je obsegalo dolino spodnje Volge in delto Volge, se pravi večino sedanje Astrahanske oblasti, in stepe na desnem bregu Volge, ki zdaj spadajo v Kalmikijo. Na jugovzhodu je kanat mejil na Kaspijsko jezero, na zahodu pa na Krimski kanat.

Obdobje pred kanatom[uredi | uredi kodo]

Pred ustanovitvijo kanata so delto Volge od 6. stoletja naseljevala različna turška plemena, med njimi tudi Hazari. Po invaziji Mongolov z vzhoda in delitvi njihovega imperija je ozemlje prišlo pod oblast Zlate horde. Po razpadu Zlate horde v državljanski vojni je Kasim I. okrog leta 1466 ustanovil Astrahanski kanat. Položaj ob izlivu Volge je kanatu omogočal nadzor nad pomembnimi trgovskimi potmi in kopičenje bogastva in zato privlačil bližnje države in nomadska plemena. Krimski kan Mengli I. Geraj, ki je opustošil prestolnico Velike horde Saraj Al Džadid, je naredil veliko škode tudi v Astrahanskem kanatu.

Prebivalstvo in družba[uredi | uredi kodo]

Večino prebivalstva v Astrahanskem kanatu so predstavljali Astrahanski Tatari in Nogajci. Tgovci so trgovali z Moskvo, Kazanom, Krimom, Centralno Azijo in Zakavkazjem.

Plemstvo je bilo razdeljeno v štiri fevdalne razrede. Na najvišjem položaju je bil kan, kateremu so sledili sultani, begi in mirze. Drug del prebivalstva so bili qara xalıq – navadni ljudje.

Vera[uredi | uredi kodo]

Državna vera je bil islam. Po ruski osvojitvi kanata leta 1556 je islam v veliki meri zamenjalo rusko pravoslavno krščanstvo. V regiji je trenutno dokaj velika muslimanska manjšina.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V 1530. letih je Astrahanski kanat sodeloval s Krimskim kanatom in Nogajsko hordo na pohodu proti Rusom. Kasneje se je spopadal s svojimi nekdanjimi tatarskimi zavezniki. Leta 1552 je car Ivan IV. Ruski, bolj znan kot Ivan Grozni, osvojil Kazan. Kamlu zatem je oblast v Astrahanu prevzelo prorusko usmerjeno plemstvo.

Ivan Grozni je v Astrahan poslal svojo vojsko in za vazalnega vladarja Astrahanskega kanata leta 1554 imenoval Derviš kana. Prorusko astrahansko plemstvo in nogajski plemenski poglavarji so s pomočjo ruske vojske zasedli Astrahan. Ko je krimska grožnja Astrahanskemu kanatu minila, je poskušal Derviš kan s pomočjo Krimskega kanata izriniti Ruse. Ivan Grozni je proti njim poslal svoje strelce in kozake, ki so leta 1556 osvojili Astrahanski kanat in ga priključili k Ruskemu carstvu. Prestolnico Hadžitarhan so oblegali in po osvojitvi požgali. Derviš kan je pobegnil v azovski grad. Po padku kanata so Tatare napadli Kalmiki, ki so pregnali nogajske nomade.

Veliko Nogajcev je bilo preseljenih v Kazahstan in Dagestan. V Astrahanski oblasti še vedno živi približno 70.000 Astrahanskih Tatarov.

Sodobni Astrahan stoji približno 12 km od nekdanje prestolnice Hadžitarhan.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklic[uredi | uredi kodo]

Vir[uredi | uredi kodo]

  • О. Ю. Шмидт, gl. ur. Астраханское царство. Большая советская энциклопедия: В 66 томах (65 т. и 1 доп.). М.: Советская энциклопедия, 1926—1947.