Nikolaj Vasiljevič Gogolj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nikolaj Vasiljevič Gogolj (rusko), Mykola Vasyliovyč Gogol (Hohol) (ukrajinsko), pri rostvu Mykola Vasyliovyč Janovskyj-Gogol (Hohol).
Portret
RojstvoНиколай Васильевич Яновский in Микола Васильович Яновський
19. (31.) marec 1809[1] ali 20. marec (1. april) 1809[2][3]
Veliki Soročnici[d][4]
Smrt21. februar (4. marec) 1852[2][5][6] (42 let)
Moskva[4]
DržavljanstvoFlag of Russia.svg Ruski imperij
Poklicdramatik, zgodovinar, literarni kritik, učitelj, pesnik, pisatelj proze, publicist, avtor, pisatelj
PodpisNikolai Gogol Signature.svg

Nikolaj Vasiljevič Gogolj [nikoláj vasíljevič gógolj] (rusko Никола́й Васи́льевич Го́голь, ukrajinsko Микола Васильович Гоголь (Mykola Vasyliovyč Gogol/Hohol)), ruski/ukrajinski pisatelj, * 1. april 1809, manjšo mesto Velyki Soročinci v Poltavski guberniji, Ukrajina, Ruski imperij (danes Poltavska regija, Ukrajina), † 4. marec 1852, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija).

Življenje[uredi | uredi kodo]

Gogolja, ki se je rodil v znani plemiški družini Gogolj-Janovskyj, uvrščamo med romantiko, realizmom, pisal je v gotski prozi. 1818-1819 - študiral je v Poltavski strokovni šoli (Poltavska gubernija, Ukrajina, Ruski imperij, danes Poltavska regija, Ukrajina), 1821-1828 - študiral je v Nižynski gimnaziji za višje znanosti (podobno je višji šoli) (Černigivska gubernija, Ukrajina, Ruski imperij, danes Černigivska regija, Ukrajina). Med študijem v tej gimnaziji je prvič nastopil, kot igralec in režiser na odru gimnazijskega gledališča. V gimnaziji je Gogolj najraje študiral ukrajinsko zgodovino, ljudske ukrajinske tradicije in ustno ljudsko umetnost svojega naroda. Informacije o ljudski ustni umetnosti je zbiral ne samo iz knjig, temveč na tržnicah med ljudi. Med tem ko je živel in študiral v mestu Nižynu (Černigivska gubernija, Ukrajina, Ruski imperij, danes Černigivska regija, Ukrajina), je napisal svoje prve poezije, novele, ki so jih izdale literarne revije. Iskal je nove možnosti zase kot pesnika in pisatelja in 1828 je odpotoval v Peterburg (Ruski imperij, danes Rusija). Ker je imel takrat finančne težave, je šel na državno službo kot državni uradnik. V tem času so različne literarne revije izdajale njegova dela, napisana v romantičnem slogu z bogatimi zanimivimi elementi ukrajinske ljudske umetnosti in tradicij. 1833 je Gogolj prosil za položaj profesorja zgodovine na Kyivski univerzi Svetega Volodymyra (Kyiv, Ukrajina), kar mu ni uspelo. 1835 je dobil položaj oz. službo kot profesor zgodovine na Imperatorski univerzi v Peterburgu (Ruski imperij, danes Rusija) pa že v kratkem času se je odločil, da se bo posvetil dramaturgiji in književnosti. Veliko je tudi potoval v tujino in nekaj časa živel v zahodni Evropi, zlasti Nemčijo, Francijo, Italijo, Švico. Obiskal je tudi Jeruzalem. 1848 se je vrnil v Ruski imperij in je nadaljeval z drugim delom Mrtvih duš. Proti koncu življenja je zapadel v verstvo, imel je tudi duševno krizo, povezano s smrtjo najbljižjega prijatelja. Umrl je leta 1852.

Književni razvoj[uredi | uredi kodo]

Prvič se je pojavil v listu Domovinski zapiski z romantično-folklornimi črticami in pri priči osvojil bralce in literarno kritiko. Naslednje povesti so bile trpkejše, vendar bolj življenjske, romantične edino v fantastični sprijaznitvi z usodo in odsevu vsakdanjosti; iz tega časa je tudi Taras Buljba, delo, v katerem je avtorja prevzelo svobodoljubje, častiljubje in rodoljubnost njegovih kozaških prednikov. Ruska imperija je močno cenzorirala besedilo Tarasa Buljbe v interesu carske ideologije. Prizorišče Ruske imperije je Gogolj oživil z galerijo neprekosljivo karakteriziranih likov v romanu Mrtve duše (s sodobnega stališča je prikazal podeželske plemiče, ki so v svoji pohlepnosti in zaostalosti že kar groteskno čudaški) in v komediji Revizor (predstavil je provincijsko birokracijo, njeno koristoljubnost, pokvarjenost in brezobzirnost, s katero ohranja in krepi svoj položaj). Pozneje se je, skorajda prestrašen zaradi grozot, ki jih je pokazal v svojih delih, začel kesati pred samim seboj in družbo in je napisal knjigo Izbrana mesta iz dopisovanja s prijatelji. Zaman je poskušal mračno podobo Ruske imperije narediti svetlejšo in ustvariti pozitivne junake. Roko odrešitve mu je podal Belinski v znamenitem pismu in ga skušal zadržati, da se ne bi zadušil v lastnem obupu, vendar zaman. Nekaj dni pred smrtjo je Gogolj uničil rokopis drugega zvezka Mrtvih duš.

Gogoljevo delo je odločilno vplivalo na razvoj ruske umetniške proze. V Ruski imperiji so njegova dela bila izdana v ruskem jeziku. Tale izmed njih, ki so prikazovala življenje ukrajinskega naroda, ukrajinske ljudske tradicije, so imela v dodatku Gogoljeve slovarje - za boljše razumevanje ukrajinskih besed, imen, nazivov. Njegova dela so primer grotesknega realizma, kar pomeni, da se v njih realizem meša z grotesko. Obenem je bil Gogolj prvi, ki je oris sodobne stvarnosti povezal z moralnimi, kritičnimi in duhovnimi cilji. Njegova dela pripadajo vsem dobam in vsem literarnim smerem. Za Ukrajince je Gogolj ne samo eden izmed najbolj znanih oseb ukrajinske književnosti oz. kulture. V njegovi domovini - v mestu Velyki Soročinski vsako leto organizirajo večji Gogoljevski sejem "Soročinski jarmarok" (ukrajinsko Сорочинський ярмарок).

NB Ukrajine je izdala zbirke priložnostnih kovancev o Gogolju 2005 in 2009.

Na čast Gogolja je bil poimenovan asteroid, ki so ga opazili 1. aprila 1976 - 2361 Гоголь.


Dela[uredi | uredi kodo]

Pomembnejša dela:

  • Plašč,
  • Večeri na pristavi blizu Dikanke (Вечера на хуторе близ Диканьки) (1832),
  • Nevski prospekt,
  • Dnevnik blazneža,
  • Mirgorod (Миргород) (1835)
  • Ženitev (Женитьба),
  • Taras Bulba
  • Portret,
  • Nos (Нос) (1835),
  • Kvartopirci,
  • Mrtve duše (Мёртвые души) (1842),
  • Revizor (Ревизор),
  • Izbrana mesta iz dopisovanja s prijatelji.
  1. Bell A. Encyclopædia BritannicaEncyclopædia Britannica, Inc., 1768. — Vol. 22.
  2. 2,0 2,1 Record #118540424 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. Гоголь // Great Russian EncyclopediaБольшая российская энциклопедия, 2004. — ISBN 978-5-85270-320-0
  4. 4,0 4,1 Гоголь Николай Васильевич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  6. Great Russian EncyclopediaБольшая российская энциклопедия, 2004. — ISBN 978-5-85270-320-0