Sputnik 1

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Maketa Sputnika 1

Sputnik 1 (rusko Спутник-1, Sopotnik 1, kodna označba PS-1 (ПС-1), Простейший Спутник-1, Osnovni Sopotnik-1)[1] je bil prvi Zemljin umetni satelit, prvi iz niza sovjetskih satelitov Sputnik. Izstrelili so ga 4. oktobra 1957 v času mednarodnega geofizikalnega leta s 5. raziskovalnega poligona Ministrstva za obrambo ZSSR »Tjura-Tam« (sedaj Toretam) (NIIP-5), kasneje poimenovanega kot Kozmodrom »Bajkonur«.

Sputnik je tehtal 83 kg in je imel dva radijska oddajnika. Zemljo naj bi obkrožal na nadmorski višini 250 km v nizkozemeljskem tiru.

Izstrelitev Sputnika 1 je predstavljala začetek vesoljske tekme med Sovjetsko zvezo in ZDA.

Raketa nosilka (medcelinska balistična raketa SS-6) je ob 22:28 po moskovskem času s kozmodroma Bajkonur vzletela v nebo. S tem dnem se je resnično začela vesoljska doba. Satelit Sputnik je imel premer vsega 58 centimetrov. V notranjosti krogle je bil radijski oddajnik, ki je oddajal znameniti bip-bip-bip. Satelit je Zemljo obkrožil v 96,2 minutah, krožil je na nadmorski višini med 227 in 945 kilometrov. Bil je preprosta aluminijasta krogla, iz katere so štrlele štiri dolge antene (dve 2,4 m in dve 2,9 m).

Načrtovalec Sputnika, ruski vesoljski strokovnjak Sergej Pavlovič Koroljov, je kasneje takole komentiral obliko prvega satelita: »Zdi se mi, da mora prvi Sputnik imeti enostavno in prepoznavno obliko, podobno obliki naravnih nebesnih teles.«. To je res bilo pomembno, »saj bo Sputnik za vedno ostal v zavesti ljudi kot simbol začetka vesoljske dobe«. Odziv, ki ga je Sputnik povzročil v ZDA, je nihal med presenečenjem in skorajda preplahom. Različne raziskave so ugotovile, da je v dveh mesecih po izstrelitvi, zanj vedel že skoraj vsak Američan. Opazovanje Sputnika na njegovi poti po nebu je postalo pravi svetovni dogodek, časopisi pa so objavljali napovedi o legi satelita.

V starejšem izrazoslovju je Sputnik 1 postal sopomenka, oziroma tudi generični izraz za vse umetne satelite in posebej za umetne satelite, izdelane v SZ.[2][3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Siddiqi (2003), str. 155.
  2. ^ Križanič (1975), str. 123.
  3. ^ "sputnik". Fran. 2015-01-14. Pridobljeno dne 2018-07-07. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Križanič, France (1975), Aritmetika, algebra in analiza : za gimnazije. III. del, Ljubljana: Državna založba Slovenije, COBISS 535596, 2. Tiri sputnkov so elipse, gorišče teh elips pa je središče Zemlje. Tir sputnika običajno opisujemo z največjo in z najmanjšo razdaljo sputnika od zemlje. Naj bo najmanjša razdalja od zemeljskega središča, pa največja razdalja od zemeljskega središča. Določi osi elipse, ekscentričnost in polarno enačbo elipse. [...] Zemljo štej pri tem za kroglo s polmerom . Izračunaj zahtevane podatke za kak konkreten sputnik, za katerega zveš iz dnevnih časopisov. 
  • Siddiqi, Asif Azam (2003), Sputnik and the Soviet Space Challenge, Gainesville, FL: University of Florida Press, ISBN 0-8130-2627-X 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Posnetki signala, ki ga je oddajal Sputnik[uredi | uredi kodo]