Velika čistka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Velika čistka
Del čistke Boljševikov
Vinnycia16.jpg
Prebivalci Vinnice iščejo sorodnike med posmrtnimi ostanki žrtev pokola v Vinnici, 1937
LokacijaSovjetska zveza
Datum1936–1938
CiljPolitični naspotniki, trockisti, voditelji Rdeče armade, kulaki, etnične manjšine, verski aktivisti in voditelji
Tip napada
Smrti700.000 do 1 milijona[1]
(višje ocene se prekrivajo z vsaj 116.000[1] žrtvami v Gulagih)
StorilciJosif Stalin, NKVD (Genrih Jagoda, Nikolaj Ježov, Lavrentij Berija, Ivan Serov in drugi), Vjačeslav Molotov, Andrej Višinski, Lazar Kaganovič, Kliment Vorošilov, Robert Eikhe in drugi
MotivOdpravljanje političnih nasprotnikov, [2] utrjevanje oblasti,[3] strah pred kontrarevolucijo,[4] strah pred infiltracijo stranke[5]

Velika čistka ali veliki teror (rusko Большой террор), znana tudi kot leto '37 (rusko 37-ой год), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'),[6] je bila kampanja sovjetskega generalnega sekretarja Josifa Stalina za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev. Čistka je potekala med letoma 1936 in 1938.[7]

Po smrti Vladimirja Lenina leta 1924 je v komunistični partiji nastal oblastni vakuum, naslediti so ga skušalo različni uveljavljeni ljudje iz časa Leninove vlade. Generalni sekretar partije Josif Stalin je premagal politične nasprotnike in do leta 1928 prevzel nadzor nad komunistično partijo.[8] Sprva je bilo Stalinovo vodenje splošno sprejeto, doktrina »socializem v eni državi« pa je postala uveljavljena politika partije. Vendar so v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja partijski uradniki začeli izgubljati zaupanje v njegovo vodenje zaradi katastrof kolektivizacije in omejenega uspeha prve petletke. Zaradi teh političnih neuspehov so Stalinovi tekmeci, kot je bil Lev Trocki, poskušali preusmeriti stranko stran od Stalinovega poveljevanja.

V tem ozračju dvomov in sumničenj so leta 1934 umorili priljubljenega visokega uradnika Sergeja Kirova. Njegova smrt je bila povod za preiskavo, ki je razkrila mrežo članov partije, ki so delovali proti Stalinu, vključno z več Stalinovimi tekmeci.[9] Številni aretirani v zvezi z umorom Kirova so priznali, da so nameravali ubiti tudi Stalina, vključno z visokimi partijskimi uradniki.[10] Zgodovinarji dvomijo o utemeljenosti teh trditev, kljub temu pa se strinjajo, da je bila Kirovova smrt točka, na kateri je Stalin ukrepal in začel s čistkami.[11]

Leta 1936 je Stalinova paranoja dosegla vrhunec. Strah pred izgubo položaja, morebitna vrnitev Trockija in naraščajoča grožnja fašizma z zahoda[12] so ga spodbudili k odobritvi velike čistke. Čistke je večinoma izvajal NKVD (Ljudski komisariat za notranje zadeve), tajna policija ZSSR. Začetne faze čistk so bile usmerjene v samo sovjetsko vlado. NKVD je začel odstranjevati osrednje partijsko vodstvo, stare boljševike, državne uradnike in regionalne partijske šefe. Sčasoma so čistke zajele tudi Rdečo armado in vrhovno vojaško poveljstvo, kar je imelo katastrofalen učinek na celotno vojsko.[13][14] Ko se je obseg čistk začel širiti, je vseprisoten sum saboterjev in protirevolucionarjev začel vplivati na civilno življenje. NKVD se je začel osredotočati na nekatere etnične manjšine, kot so bili volški Nemci, ki so bili podvrženi prisilnim deportacijam in skrajni represiji. Med čistko je NKVD za utrjevanje nadzora nad civilisti pogosto uporabljal zapor, mučenje, nasilna zaslišanja in samovoljne usmrtitve.[15]

Leta 1938 je Stalin spremenil svoje stališče glede čistk in izjavil, da so bili notranji sovražniki odstranjeni. Stalin je kritiziral NKVD zaradi izvajanja množičnih usmrtitev in nato usmrtil Genriha Jagodo in Nikolaja Ježova, ki sta vodila NKVD v letih čistk. Čeprav je bilo velike čistke konec, se je vzdušje nezaupanja in vsesplošnega nadzora nadaljevalo še desetletja po njej. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v veliki čistki (1936-1938) umrlo približno 700.000 ljudi.[16][17] Sam izraz "velika čistka" je populariziral zgodovinar Robert Conquest v svoji knjigi Veliki teror (ang. The Great Terror) iz leta 1968. Naslov je aluzija na obdobje francoske revolucije, v angleščini znana kot Reign of Terror (slo. jakobinska diktatura).[18]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Ellman, Michael (2002). "Soviet Repression Statistics: Some Comments" (PDF). Europe-Asia Studies. 54 (7): 1151–1172. doi:10.1080/0966813022000017177. The best estimate that can currently be made of the number of repression deaths in 1937–38 is the range 950,000–1.2 million, i.e. about a million. This is the estimate which should be used by historians, teachers and journalists concerned with twentieth century Russian—and world—history
  2. Conquest 2008, str. 53.
  3. Brett Homkes (2004). "Certainty, Probability, and Stalin's Great Party Purge". McNair Scholars Journal. 8 (1): 13.
  4. Harris 2017, str. 16.
  5. James Harris, "Encircled by Enemies: Stalin's Perceptions of the Capitalist World, 1918–1941," Journal of Strategic Studies 30#3 [2007]: 513–545.
  6. In Russian historiography, the period of the most intense purge, 1937–1938, is called Yezhovshchina (lit. 'Yezhov phenomenon'), after Nikolai Yezhov, the head of the NKVD.
  7. Gellately 2007.
  8. Editors, History com. "Joseph Stalin". HISTORY (angleščina). Pridobljeno dne 2021-12-02.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: authors list (link)
  9. "Who Killed Kirov? "The Crime of the Century" | Wilson Center". www.wilsoncenter.org (angleščina). Pridobljeno dne 2021-12-03.
  10. R, People's Comissariat Of Justice Of The U. S. S. (1938-01-01). Anti-Soviet "Bloc of Rights and Trotskyites" Heard before the Military Collegium of the Supreme Court of the U. S. S. R. , Verbatim Report. People's Comissariat of Justice of the U. S. S. R.
  11. Knight, Amy (1999). Who Killed Kirov. Hill & Wang.
  12. "The Great Terror". Seventeen Moments in Soviet History (angleščina). 2015-06-18. Pridobljeno dne 2021-12-02.
  13. "Rethinking Stalin's Purge of the Red Army, 1937-38 | University Press of Kansas Blog" (angleščina). Pridobljeno dne 2021-12-03.
  14. (PDF) https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/ABBEDEFC36C8903615BEEB02D3AB2CBD/S0037677900146224a.pdf/div-class-title-the-impact-of-the-great-purges-on-the-peopleandapos-s-commissariat-of-foreign-affairs-div.pdf. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  15. Figes 2007, str. 227–315.
  16. "Introduction: the Great Purges as history", Origins of the Great Purges, Cambridge University Press, str. 1–9, 1985-04-26, doi:10.1017/cbo9780511572616.002, ISBN 9780521259217, pridobljeno dne 2021-12-02
  17. Homkes, Brett (2004). "Certainty, Probability, and Stalin's Great Purge". McNair Scholars Journal.
  18. Helen Rappaport (1999). Joseph Stalin: A Biographical Companion. ABC-CLIO. str. 110. ISBN 978-1576070840. Pridobljeno dne 29 September 2015.