Pojdi na vsebino

Strateške raketne sile Ruske federacije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Strateške raketne sile
Ракетные войска стратегического назначения
Raketnije vojska strategičeskogo naznačenija
Veliki znak Strateških raketnih sil
Ustanovitev17. december 1959 (1959-12-17)
Država
  •  Rusija (1992–sedanjost)
  •  CIS (1991–1992)
  •  ZSSR (1959–1991)
Veja Oborožene sile Russian Armed Forces
TipStrateške raketne sile
VlogaStrateško raketno odvračanje
Velikost50.000 enot (2020)[1]
GeneralštabVlasiha, 2,5 km SZ od Odincovega, Moskovska oblast
ZavetnikSveta Barbara[2]
Moto"После нас - тишина" ("Za nami - tišina")
MaršMarš artileristov (Марш Артиллеристов) (Tihon Hrennikov)
Obletnice17. december
OpremaBalistične rakete, manevrirne rakete
KonfliktiKubanska raketna kriza
Spletna stranUradna stran
Poveljniki
Trenutni poveljnik Generalpolkovnik Sergej Karakajev (ru)
Znani poveljnikiMaršal Igor Sergejev
Oznake
Zastava
Našitek
Srednji znak
Mali znak
Ta članek govori o veji ruskih raketnih sil. Za ostale uporabe glej Strateške raketne sile (razločitev).

Strateške raketne sile Ruske federacije (RVSN RF; rusko Ракетные войска стратегического назначения Российской Федерации (РВСН РФ), latinizirano: Raketnye voyska strategicheskogo naznacheniya Rossiyskoy Federatsii, dobesedno 'Raketne sile strateškega namena') so veja oboroženih sil Ruske federacije, ki nadzoruje ruske kopenske medcelinske balistične rakete z jedrskimi konicami.

Strateške raketne sile so bile ustvarjene 17. decembra 1959 kot del oboroženih sil ZSSR kot glavna sila za napadanje sovražnikovega ofenzivnega jedrskega orožja, vojaške objekte in industrijsko infrastrukturo.

Ruske strateške sile dopolnjujeta še "Daljna aviacija" Vojnega letalstva Rusije in strateške jedrske podmornice Ruske vojne mornarice. Vsa tri telesa skupaj sestavljajo jedrsko triado Rusije.

Glavni generalštab RVSN je v Kuncevem v predmestjih Moskve. Nadomestni generalštab je v Kosvinski gori na Uralu.[3]

Raketni sistem RS-24 Jars 39. gardne raketne divizije med vajo generalštaba 29. septembra 2017
Naprava za odobritev izstrelitve

Pod poveljstvom maršala Sovjetske zveze Sergeja Semjonoviča Birjuzova so RVSN v sklopu operacije Anadir leta 1962 namestile rakete na Kubi. Na Kubo je bilo poslanih 36 balističnih raket srednjega dosega R-12, kar je vodilo v kubansko raketno krizo. Z raketami so na Kubi upravljale enote 43. gardne raketne divizije 43. raketne armade.[4]

Sestava leta 2020

[uredi | uredi kodo]

Enote

[uredi | uredi kodo]

Enote Strateških raketnih sil januarja 2020:[5]

Število raket in bojnih glav

[uredi | uredi kodo]

Strateške raketne sile imajo:[5]

Kristensen in Korda (2020) omenjata UR-100N kot upokojen, medtem ko je UR-100NUTTH v aktivni uporabi z Avangardi.[13]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ https://fas.org/sgp/crs/row/IF11603.pdf
  2. ↑ Main Cathedral of Russian Armed Forces. Arhivirano February 2, 2019, na Wayback Machine. Retrieved 2019-02-02.
  3. ↑ Jane's Defence Weekly June 25, 1994, 32, via Austin and Muraviev, The Armed Forces of Russia in Asia, 2001.
  4. ↑ National Security Archive, http://www.gwu.edu/~nsarchiv/NSAEBB/NSAEBB14/doc18.htm Arhivirano August 8, 2010, na Wayback Machine.
  5. ↑ 5,0 5,1 Podvig, Pavel (13. december 2007). »Strategic Missile Forces«. Russian Strategic Nuclear Forces. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2018. Pridobljeno 2. aprila 2018.
  6. ↑ Podvig, Pavel (13. oktober 2020). »Two Yars missiles deployed in Kozelsk«. Russian Strategic Nuclear Forces.
  7. ↑ »Rearmament of Kozelsk missile division continues«.
  8. ↑ RS-24 deployment in Teykovo, Novosibirsk, and Kozelsk (19. december 2011). »RS-24 deployment in Teykovo, Novosibirsk, and Kozelsk - Blog - Russian strategic nuclear forces«. Russian Strategic Nuclear Forces. Russianforces.org. Arhivirano iz spletišča dne 26. januarja 2012. Pridobljeno 9. oktobra 2012.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  9. ↑ Podvig, Pavel (26. avgust 2014). »Russian hypersonic vehicle - more dots added to Project 4202«. Russian Strategic Nuclear Forces. russianforces.org. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2015. Pridobljeno 18. januarja 2015.
  10. ↑ »Подробнее : Министерство обороны Российской Федерации«.
  11. ↑ 11,0 11,1 »Sarmatian ICBM & FOBS Reintroduction«. globalsecurity.org. Arhivirano iz spletišča dne 6. aprila 2017. Pridobljeno 6. aprila 2017.
  12. ↑ »Минобороны раскрыло характеристики ракетного комплекса "Ярс-С"«. 29. januar 2021.
  13. ↑ Hans M. Kristensen & Matt Korda (2020) Russian nuclear forces, 2020, Bulletin of the Atomic Scientists, 76:2, 102-117, DOI: 10.1080/00963402.2020.1728985

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • Дороговоз И. Г. Ракетные войска СССР. — Минск: Харвест, 2007. — 336 с. — ISBN 978-985-13-9751-4;
  • John G. Hines et al. Soviet Intentions 1965–1985. Braddock Dunn & McDonald (BDM), 1995;
  • "Владимирская Ракетная Стратегическая" (Vladimirska strateška raketna), I. V. Verškov in V. G. Gagarin; Vladimir 2006; 480 strani;
  • "Оренбургская Стратегическая" (Orenburg Strategic) J.N. Feoktistov; Perm 2001; 328 strani; (tudi izdaja 1997);
  • "Читинская Ракетная Армия" (Čitinskaja raketna armada); Čita, 2002; 268 strani;
  • "История 50-й Ракетной Армии I-IV" (Zgodovina 50. raketne armade, deli 1–4), G. I. Smirnov in A.I. Jasakov; Smolensk 2008; 370+342+387+561 strani;
  • "Стратеги" (Strategi), V. T. Nosov; Moskva, 2008; 276 strani.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Strateške raketne sile Ruske federacije.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Strateške_raketne_sile_Ruske_federacije&oldid=6308644«