Kubanska raketna kriza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zračni posnetki, ki so razkrili prisotnost jedrskih raket na Kubi
Izvidniška fotografija iztrelišča balističnih raket srednjega dosega San Cristobal. V nasprotju z mišljenjem večine ljudi je bila slika napravljena šele po končani krizi.

Kubanska kriza (tudi Karibska kriza; rusko Карибский кризис) je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962. Začela se je, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Predsednik Kennedy je poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in 22. oktobra 1962 od sovjetskega partijskega voditelja Nikite Hruščova in kubanskega predsednika Fidela Castra zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem raket ter odstranijo raketna oporišča. Sovjeti so sestrelili ameriško vojaško letalo, ki je preletavalo kubansko ozemlje in njihova oporišča.

Predsednik Kennedy je Sovjetom zagrozil, da bo napadel njihovo ladjevje, ki se je bližalo Kubi s sestavnimi deli za jedrsko raketno oporišče, če se to ne bo obrnilo. To bi zagotovo sprožilo sovjetski odgovor in verjetno celo III. svetovno vojno. Na ukaz Hruščova so se pri t.i. »orehovi črti« obrnile sovjetske trgovske ladje. Sovjetska zveza je privolila v zahteve ZDA in izpraznila raketna oporišča, v zameno pa naj ZDA ne bi napadle Kube. Del tega sporazuma pa je bil tudi umik ameriškega jedrskega orožja iz Turčije, ki je bil širši javnosti dlje časa nepoznan. Odtlej je med Moskvo in Washingtonom vzpostavljena direktna telefonska zveza s tako imenovanim rdečim telefonom.

Med kubansko krizo je bil svet do sedaj najbližje jedrski vojni.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]