Vojna Šeste koalicije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vojna Šeste koalicije
Del napoleonskih vojn
MoshkovVI SrazhLeypcigomGRM.jpg
Bitka pri Leipzigu
Datum 3. marec 1813 – 30. maj 1814
Prizorišče Evropa
Izid Zmaga koalicije, sklenjeni Fontainebleaujski mirovni sporazum, Kielski sporazum in Prvi pariški sporazum
Udeleženci
Prvotna koalicija

Po bitki pri Leipzigu

Po januarju 1814

Flag of France (1794–1815, 1830–1958).svg Prvo francosko cesarstvo

Do januarja 1814

  • Zastava Danske Danska-Norveška
  • Renska konfederacija (veliko držav, poraženih v bitki pri Leipzigu)
Poveljniki
Moč
1813: 1.070.000 1813: 850.000
Žrtve
526.000[1]
  • 391.000 ubitih in ranjenih
  • 135.000 ujetih in pogrešanih
668.900[2][1]
  • 103.300 ubitih
  • 320.600 ranjenih
  • 245.000 ujetih in pogrešanih

Vojna Šeste koalicije, v Nemčiji znana tudi kot vojna za osvoboditev, je bila vojna med koalicijo Avstrije, Prusije, Rusije, Združenega kraljestva, Portugalske, Švedske, Španije in številnih nemških držav in Francijo in njenimi zaveznicami, ki je trajala od marca 1813 do maja 1814. Končala se je s porazom Francije in Napoleonovim izgonom na Elbo.

V vojni so bile velike bitke pri Lützenu, Bautzenu in Dresdenu. Bitka pri Leipzigu, znana tudi kot bitka za osvoboditev, je bila največja bitka v zgodovini Evrope pred prvo svetovno vojno. Koalicijska vojska je leta 1813 izgnala Napoleona iz Nemčije in leta 1814 napadla Francijo, kjer je porazila ostanke Napoleonove vojske, prisilila Napoleona k odstopu in ga izgnala. Sledila je obnova francoske monarhije, v kateri so ponovno zavladali Bourboni.

Napoleonske vojne se s tem niso končale, ker je Napoleonu uspelo pobegniti z Elbe in se vrniti na oblast v Franciji. Leta 1815 se je organizirala Sedma koalicija, znana tudi kot Stodnevna. Po Napoleonovem porazu pri Waterlooju so se napoleonske vojne končale.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Bodart 1916, str. 46.
  2. Bodart 1916, str. 130–131.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Barton, Sir D. Plunket (1925). Bernadotte: Prince and King 1810-1844. John Murray.
  • Bodart, G. (1916). Losses of Life in Modern Wars, Austria-Hungary; France. ISBN 978-1371465520.
  • Chandler, David G. (1966). The Campaigns of Napoleon Vol. II. Macmillan.
  • Ellis, Geoffrey (2014). Napoleon: Profiles In Power. Routledge. str. 100. ISBN 9781317874706.
  • Hodgson, William (1841). The life of Napoleon Bonaparte, once Emperor of the French, who died in exile, at St. Helena, after a captivity of six yearsduration'. Orlando Hodgson.
  • Leggiere, Michael V. (2015). Napoleon and the Struggle for Germany Vol. II. Cambridge. ISBN 9781107080546.
  • Merriman, John (1996). A History of Modern Europe. W.W. Norton Company. str. 579.
  • Maude, Frederic Natusch (1911). "Napoleonic Campaigns". V Chisholm, Hugh (ur.). Encyclopædia Britannica, 19 (11th ed.), Cambridge University Press, str. 212–236.
  • Riley, J.P. (2013). Napoleon and the World War of 1813: Lessons in Coalition Warfighting. Routledge, str. 206.
  • Robinson, Charles Walker (1911). "Peninsular War" . V Chisholm, Hugh (ur.), Encyclopædia Britannica, 21 (11th ed.), Cambridge University Press, str. 90–98.
  • Ross, Stephen T. (1969). European Diplomatic History 1789–1815: France against Europe. str. 342–344.