Pluton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pluton  Astronomski simbol Plutona
Pluton - New Horizons
Pluton, kot ga je posnela sonda New Horizons 14. julija 2015. Mozaik slik v skoraj naravnih barvah.
Odkritje
Odkritelj: Clyde William Tombaugh
Datum odkritja: 18. februarja 1930
Oznaka MPC: 134340 Pluto
Kategorija pritlikavih planetov:
Značilnosti tira
Epoha J2000
Odsončje:
  • 48871 a. e.
  • (7311000000 km)
Prisončje:
  • 29657 a. e.
  • (4437000000 km)
  • (5. septembra 1989)
Velika polos:
  • 39264 a. e.
  • (5874000000 km)
Obseg tira: 36,530 Tm
244,186 a.e.
Izsrednost: 244671664 (J2000)
0.248 807 66 (srednja)
Obhodna doba:
Siderska perioda: 90.613,3055 d
(248,09 l)
Sinodska perioda: 366,73 dni
Povp. tirna hitrost: 4,7 km/s
Maks. tirna hitrost: 6,112 km/s
Min. tirna hitrost: 3,676 km/s
Srednja anomalija: 1485 º
Naklon tira:
  • 17151394°
  • (11.88° na Sončev ekvator)
Dolžina dvižnega vozla: 11028683°
Argument prisončja: 11376349°
Sateliti: 5
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer:
Površina:
  • 177×107 km2
  • 0,035 Zemljine
Prostornina:
  • 6.99×109 km3
  • 0.0064 Zemljine
Masa: * (1.305±7)×1022 kg
Srednja gostota: 1.87 g/cm3[2]
Ekvatorialna površinska težnost:
ubežna hitrost: 1.212 km/s
Siderska vrtilna doba:
  • 6.387230 d
  • 6 d, 9 h, 17 m, 36 s
Hitrost vrtenja na ekvatorju: 47,18 km/h
Nagib vrtilne osi: 119591°±14° (na tirnico)
Rektascenzija severnega pola: 132,993°
Deklinacija severnega pola: −6.163°
Albedo: 0,49 do 0,66 (geometrijski, variira do 35%)
Površinska temp.:
   Kelvin
min mean max
33 K 44 K (−229 °C) 55 K
Navidezni sij: 13,65 do 16,3
(srednja 15,1)
Absolutni izsev: −0,7
Kotna velikost: 0,065″ do 0,115″
Pridevniki: plutonski
Atmosfera
Površinski tlak: 0,30 paskalov (poletni maksimum) do 1,0 Pa[3]
Sestava: dušik, metan, ogljikov monoksid

Plúton (tudi 134340 Pluton) je za Erido drugi največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo. Kljub temu je razmeroma majhen, s približno tretjino prostornine Zemljine Lune in šestino njene mase.

Od odkritja do leta 2006 je Pluton veljal za najbolj zunanji, deveti in zadnji planet od Sonca. Na srečanju Mednarodne astronomske zveze (IAU) v Pragi avgusta 2006 pa so sodelujoči sprejeli sklep, po katerem Pluton skupaj z nekaterimi podobnimi nebesnimi telesi sodi v ločeno družino.[4]

O Plutonovem statusu planeta so razpravljali dalj časa, zlasti so se zagovorniki statusa planeta znašli v zadregi, ko so astronomi odkrili vesoljsko telo Erido. To telo je namreč večje od Plutona, kar pomeni, da bi morali status planeta dodeliti še več nedavno odkritim nebesnim telesom. Zaradi Plutonove majhnosti in tirnice z veliko izsrednostjo (nekaj časa tudi znotraj Neptunove), je bilo ves čas vprašljivo, ali naj ga dejansko označimo kot planet.

Pluton je 18. februarja 1930 odkril ameriški astronom Clyde William Tombaugh na Lowllovem obsevatoriju v Flagstaffu, Arizona. Znak zanj je kombinacija dveh prvih črk imena »P-L«, kar sta tudi začetnici Percivala Lowella (v Unicode: ). Poimenovali so ga po rimskem bogu Plutonu.

Top pogled na Pluton in ekliptika leta

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Masa Plutona znaša manj kot 0,24 % mase Zemlje, njegov premer pa 2372 km. Ima lune Harona (odkrit leta 1978), Hidro in Nikta, Stisk (odkrit 2011) in Kerbera (odkrit leta 2012). Hidra in Niks sta bila odkrita leta 2005, uradno priznana pa junija 2006.

Zaradi njegove oddaljenosti od Zemlje je njegova natančna zgradba zaenkrat še skrivnost, posredne meritve gostote pa so razkrile, da je sestavljen večinoma iz kamna in v manjši meri iz ledu.[5]

14. julija 2015 je Nasina sonda New Horizons kot prvi izdelek človeških rok dosegla Pluton. Že med približevanjem so instrumenti na krovu posneli bistveno boljše slike pritlikavega planeta kot so bile na voljo do zdaj, in izboljšali oceno njegove velikosti. Pridobivanje vseh podatkov in njihova analiza bo po oceni trajala še nekaj let.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ NASA's New Horizons Team Reveals New Scientific Findings on Pluto. NASA. 24. julija 2015. Dogodek se je zgodil ob 52:30. Pridobljeno dne 30. julija 2015. "We had an uncertainty that ranged over maybe 70 kilometers, we've collapsed that to plus and minus two, and it's centered around 1186" 
  2. ^ Pluto – Universe Today
  3. ^ Amos, Jonathan (23. julija 2015). "New Horizons: Pluto may have 'nitrogen glaciers'". BBC News. Pridobljeno dne 26. julija 2015. "It could tell from the passage of sunlight and radiowaves through the Plutonian "air" that the pressure was only about 10 microbars at the surface" 
  4. ^ "IAU 2006 General Assembly: Result of the IAU Resolution votes". International Astronomical Union. 2006. Pridobljeno dne 30.12.2009. 
  5. ^ McKinnon, William B.; Mueller, Steve (1988). "Pluto's structure and composition suggest origin in the solar, not a planetary, nebula". Nature 335: 240–243. doi:10.1038/335240a0. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Pluton v Wikimedijini zbirki
(v angleščini)