10 Higeja
Odkritje | |
---|---|
Odkritelj | Annibale de Gasparis |
Datum odkritja | 12. april 1849 |
Oznake | |
nima | |
asteroidni pas (družina Higeja) | |
Značilnosti tira | |
Epoha: 14. julij 2004 (JD 2453200,5) | |
Odsončje | 525,311 Gm (3,511 a.e.) |
Prisončje | 413,378 Gm (2,763 a.e.) |
469,345 G m (3,137 a.e.) | |
Izsrednost | 0,119 |
2029,776 dni (5,56 let) | |
Povp. tirna hitrost | 16,76 km/s |
273,788° | |
Naklon tira | 3,842° |
283,646° | |
313,557° | |
Fizikalne značilnosti | |
Razsežnosti | 500×385×350 km [1] |
Masa | 8,6 ± 0,7 ×10 19kg [2][3][4] |
Srednja gostota | 2,4 g/cm³ |
0,091 m/s² | |
0,21 km/s | |
27,623 h [5] | |
Albedo | 0,0717 (geometrični)[5] |
Temperatura | ~164 K max: 247 K (−26° C) [6] |
Spektralni tip | asteroid tipa C |
9,1[7] do 11,97 | |
5,43 | |
0,318" do 0,133" | |
10 Higeja (mednarodno ime 10 Hygiea, starogrško starogrško ‘Υγιεία: Higieía) je četrto največje telo v asteroidnem pasu.
Odkritje in imenovanje
[uredi | uredi kodo]Asteroid je odkril 12. aprila 1849 Annibale de Gasparis v Neaplju (Italija). Ime je dobil po Higiei, ki je bila boginja zdravja v grški mitologiji in hčerka Asklepija. Predstojnik Observatorija v Neaplju je dal ime asteroidu Boubonska Higeja. V letu 1852 je John Russell Hind predlagal, da se imenuje samo Higeja[8].
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Asteroid Higeja je največji med asteroidi tipa C. Ta vrsta astreroidov ima temno površino, največ jih je pa v zunanjem delu asteroidnega pasu, ki leži dalje od Kirkwoodove vrzeli pri 2,82 a.e. V tem področju je največje telo. V večini opozicij ima navidezni sij približno +10,2[9] V prisončni opoziciji pa doseže tudi +9,1.
Površina je sestavljena iz enostavnih ogljikovih spojin, ki so podobne kot je snov v hondritnih meteoritih. Asteroid Higeja je tudi glavni član asteroidne družine Higeja, saj vsebuje do 90 % mase cele družine. Za razliko od nekaterih drugih asteroidov (npr. 4 Vesta) ne kaže, da je v svojem življenju doživel taljenje. Njegova oblika je podolgovata. Gostoto ima zelo nizko tako, da ga lahko primerjamo z lunami Jupitra ali Saturna.
Tirnica
[uredi | uredi kodo]Tirnica asteroida Higeja je bliže ravnini ekliptike kot so tirnice Cerere, Palasa in Interamnije. Je pa bolj podolgovata kot tirnice Cerere in Veste, ker ima izsrednost približno 12 %. V odsončju doseže zunanji rob asteroidnega pasu v prisončju družine Hilda, ki je v orbitalni resonanci 3 : 2 z Jupitrom. Asteroid Higeja se vrti okrog svoje osi zelo počasi, saj potrebuje za en obrat 27 ur in 37 minut. Veliki asteroidi potrebujejo za en obrat okrog svoje osi od 6 do 12 ur. Smer osi vrtenja še ni znana.
Naravni sateliti
[uredi | uredi kodo]S pomočjo Vesoljskega teleskopa Hubble so iskali možne naravne satelite. Raziskave so pokazale, da Higeja nima lun, ki bi bile večje od 16 km v premeru[10].
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ M. Kaasalainen et al Models of Twenty Asteroids from Photometric Data Arhivirano 2011-06-29 na Wayback Machine., Icarus, Vol. 159, p. 369 (2002).
- ↑ S. R. Chesley et al The Mass of Asteroid 10 Hygiea, abstract for American Astronomical Society, DDA meeting #36, #05.05 (2005) (on ADS).
- ↑ G. Michalak Determination of asteroid masses, Astronomy & Astrophysics, Vol. 374, 703 (2001).
- ↑ Yu. Chernetenko, O. Kochetova, and V. Shor Masses and densities of minor planets Update 1 Sept. 2005. (webpage)
- ↑ 5,0 5,1 Predloga:JPL Small Body
- ↑ L.F. Lim et al Thermal infrared (8–13 µm) spectra of 29 asteroids: the Cornell Mid-Infrared Asteroid Spectroscopy (MIDAS) Survey, Icarus Vol. 173, p. 385 (2005).
- ↑ »Bright Minor Planets 2000«. Minor Planet Center. Pridobljeno 21. maja 2008.
- ↑ John Russell Hind, The Solar System, p. 126 (1852)
- ↑ Moh'd Odeh. »Najsvetlejši asteroidi«. The Jordanian Astronomical Society. Pridobljeno 21. maja 2008.
- ↑ A. Storrs et al, Imaging Observations of Asteroids with Hubble Space Telescope, Icarus, Vol. 137, p. 260 (1999).
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Simulacija tirnice (angleško)
- Določanje oblike asteroida s pomočjo fotometričnih podatkov (angleško)