Orbitalna resonanca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Orbitálna resonánca nastopi takrat ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1 : 2 in 3 : 2). Pri takšnem načinu kroženja se pojavi ponavljajoči se medsebojni gravitacijski vpliv. V daljšem obdobju se vplivi seštevajo in lahko pride do močnih sprememb v obliki tirnic (sprememba izsrednosti ali naklona tira).

Kadar sta dve telesi v orbitalni resonanci lahko pride do motenj v gibanju ali do stabilizacije njunih tirnic. Ni še popolnoma jasno zakaj pride do tako različnih rezultatov pri resonančnem gibanju dveh teles.

Stabilna orbitalna resonanca[uredi | uredi kodo]

Stabilna orbitalna resonanca se pojavi takrat, ko dve telesi z orbitalno resonanco med potjo nikoli ne prideta blizu drugo k drugemu. V takšni resonanci so Pluton in ostali plutini, ki so v resonanci 2 : 3 z Neptunom. Ta telesa imajo takšne tirnice, da nikoli ne pridejo v bližino Neptuna. Vsa telesa, ki niso bila v tej resonanci z Neptunom, so bila že v preteklosti izvržena iz sistema.

Tudi nekatera druga telesa iz Kuiperjevega pasu so v stabilni resonanci (1 : 2, 4 : 5,-) z Neptunom.

V glavnem asteroidnem pasu so skupine asteroidov v resonanci 3 : 2, 4 : 3 in 1 : 1 z Jupitrom.

Tudi vse Trojance lahko smatramo da so v stabilni resonanci (1 : 1) s planeti.

Zunajosončeva planeta Gliese 876b in Gliese 876c sta tudi v resonanci 1 : 2.

O Laplaceovi resonanci govorimo takrat, ko so v orbitalni resonanci tri telesa. Primer: tri Jupitrove lune Ganimed, Evropa in Io so v resonanci 1 : 2 : 4.

Nestabilna orbitalna resonanca[uredi | uredi kodo]

Nestabilna resonanca je za majhna telesa celo bolj verjetna kot resonanca, ki bi tirnice stabilizirala.

V asteroidnem pasu so vrzeli, kjer so bili asteroidi izvrženi iz svojih tirnic. Te vrzeli imenujemo Kirkwoodove vrzeli, nahajajo pa se na mestih z resonanco 3 : 1, 5 : 2, 7 : 3 in 2 : 1.

V Saturnovih obročih je Cassinijeva ločnica (vrzel med notranjim B obročem in zunanjim A obročem), ki je nastala kot posledica resonance 1 : 2 z luno Mimas.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]