Makemake

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Makemake 🝼
Makemake, slika HST, april 2015
Odkritje
OdkriteljMichael E. Brown,
Chad Trujillo,
David Rabinowitz
Datum odkritja3. marec 2005
Oznake
Oznaka MPC(136472) Makemake
Velikonočni zajček
(136472) 2005 FY9
čezneptunsko telo
Značilnosti tira
Epoha: 28. januar, 1955 (JD 2435135,5)
Odsončje7.939,7 Gm (53,0736 a.e.)
Prisončje5.760,7 Gm (38,508 a.e.)
6.850,2 Gm (45,791 a.e.)
Izsrednost0,159
113.179 d (309,868 leto)
4,419 km/s
85,14653°
Naklon tira28,963°
79,3816°
298,407°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti1.300 – 1.900 km
Srednji polmer
750 km[1]
~ 7,000.000 km²
Prostornina~ 1,8 10 km³
Masa~ 4 ×1021 kg
Srednja gostota
~2 g/cm³
~ 0,5 m/s²
~ 0,8 km/s
Albedo0,8 ± 0,2
Temperatura~30 K
16,7 (v opoziciji)[2]
-0,48[3]

Makemake [mákemáke] ali (136472) Makemake (simbol: 🝼)[4] je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu. Preden je dobil uradno ime, so ga imenovali tudi Velikonočni zajček. Odkril ga je Michael Brown s sodelavci. Začasna oznaka je bila (136472) 2005 FY9. V letu 2008 je dobil uradno ime po božanstvu stvarjenja v skladu s priporočili Mednarodne astronomske zveze. Makemake ima ime po stvarniku človeštva iz mitov na Velikonočnih otokih.[5] Tako so ohranili povezavo z Veliko nočjo.[6][7]

Makemake so uvrstili med plutoide v juliju 2008.[5][8][9]

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Pritlikavi planet Makemake je bil odkrit 31. marca 2005. Odkrila ga je skupina astronomov, ki jo je vodil Michael Brown. To je bilo istega dne, kot so odkrili tudi dve zelo veliki čezneptunski telesi Haumea in Erido. Začasno oznako 2005 FY9 je dobil ob odkritju. Skupina, ki pa je sodelovala pri odkritju ga je imenovala Velikonočni zajček, ker so ga opazili kmalu po Veliki noči.[10] Niso ga odkrili že prej zaradi njegove oddaljenosti od ekliptike (ima velik naklon tira). Večina iskalcev večjih teles išče nova telesa v bližini ekliptike, ker je tam večja verjetnost, da jih bodo našli. V času odkritja je bil zelo blizu galaktičnega ekvatorja. To je prav tako onemogočalo odkritje, ker je v ozadju preveč zvezd.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

ZemljaDisnomijaEridaHaron(134340) PlutonMakemake(136108) 2003 EL<sub>61</sub>(90377) Sedna(90482) Ork(50000) Kvaoar(20000) Varuna
Makemake v primerjavi z ostalimi čezneptunskimi telesi.

Pritlikavi planet Makemake je trenutno za Plutonom najsvetlejše telo v Kuiperjevem pasu. V opoziciji je imel navidezno magnitudo 16,7, nahajal pa se je v ozvezdju Berenikini kodri.[2] Velikost samega telesa ni natančno znana. Ocene, ki so jih naredili z uporabo Vesoljskega teleskopa Spitzer (teleskop dela v infrardečem področju) v primerjavi s Plutonom, kažejo da bi lahko imel premer okoli 1.500+200-100km.[1] To je malo več kot asteroid Haumea. Tako je Makemake je tretje največje čezneptunsko telo za Erido in Plutonom. Makemake je četrti priznani pritlikavi planet v Osončju. Njegova absolutna magnituda je -4,8[3], kar potrjuje, da je dovolj velik, da je dosegel hidrostatično ravnotežje,[5] kar je eden izmed pogojev, da je telo pritlikavi planet. Površina pritlikavega planeta Makemake je v vidnem in infrardečem delu spektra podobna površini Plutona. V vidnem delu izgleda rdeč (Erida pa ima nevtralno bravo). Infrardeč spekter kaže na prisotnost metana (CH4), podobno kot na Plutonu in Eridi. Verjetno ima prozorno atmosfero, podobno kot Pluton v periheliju. Spektralna analiza kaže tudi na velika zrna kristalov metana (velikih tudi do 1 cm) in na prisotnost etana, ki verjetno nastaja s fotolizo metana. Za razliko od Plutona in Eride, Makemake kaže malo verjetnosti, da bi imel tudi dušik na površini.[9] Makemake nima naravnih satelitov (lun).

Tirnica[uredi | uredi kodo]

Makemake prištevamo med klasična telesa Kuiperjevega pasu, ki so v področju pasu na razdaljah od 42 do 48 a.e. Ta telesa so tako daleč od Neptunove tirnice, da ne čutijo njegovega vpliva tako kot plutini. Njegova tirnica je zelo podobna tirnici asteroida 2003 EL61. Ima zelo nagnjeno tirnico (29°), zmerno izsrednost (~ 0,16). Mednarodna astronomska zveza je 24. avgusta 2006 objavila definicijo planeta, po kateri so določene tri vrste teles, ki krožijo okoli Sonca. Prva vrsta teles so mala telesa Osončja. To so telesa, ki imajo tako majhno maso, da njihova oblika ni okrogla. Druga vrsta teles so pritlikavi planeti, ki imajo dovolj mase, da se preoblikujejo v približno okroglo obliko, niso pa dovolj veliki, da bi počistili tirnico (odstranili manjša telesa). Tretja vrsta pa so planeti, ki so dovolj veliki, da imajo skoraj okroglo obliko in na tirnici nimajo več manjših teles.[11] Med pritlikave planete torej spadajo Pluton, Erida in Cerera.[11] 11. junija 2008 pa je Mednarodna astronomska zveza posebni podrazred pritlikavih planetov z imenom plutoidi. To so pritlikavi planeti, ki so tudi čezneptunska telesa. Tako Erida in Pluton spadata v podrazred plutoidov, Cerera pa ni plutoid. Med plutoide lahko prištevamo Makemake in Haumea. Mednarodna astronomska zveza je 11. julija 2008 proglasila za plutoid. Tako je Makemake pritlikavi planet in plutoid.[5]

Umetnikovo videnje pritlikavega planeta Makemake
Tirnice pritlikavega planeta Makemake (modro), 2003 EL61 (zeleno) in Plutona (rdeče). Tirnica Neptuna predstavlja ravnino ekliptike. Lege teles so narisane za leto 2006.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Stansberry, J.; Grundy, W.; Brown, M.; in sod. (2007). »Physical Properties of Kuiper Belt and Centaur Objects: Constraints from Spitzer Space Telescope« (abstract). {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  2. 2,0 2,1 »HORIZONS Web-Interface«. JPL Solar System Dynamics. Pridobljeno 1. julija 2008.
  3. 3,0 3,1 »JPL Small-Body Database Browser: 136472 (2005 FY9)«. 5. maj 2008. Pridobljeno 11. junija 2008.
  4. JPL/NASA (22. april 2015). »What is a Dwarf Planet?«. Jet Propulsion Laboratory. Pridobljeno 19. januarja 2022.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 »Dwarf Planets and their Systems«. Working Group for Planetary System Nomenclature (WGPSN). 7. november 2008. Pridobljeno 13. julija 2008.
  6. A. N. Heinze and Daniel deLahunta, The rotation period and light-curve amplitude of Kuiper belt dwarf planet 136472 Makemake (2005 FY9), The Astronomical Journal 138 (2009), pp. 428–438. DOI: 10.1088/0004-6256/138/2/428
  7. Brown, Mike (2008). »Mike Brown's Planets: Make-make«. California Institute of Technology. Pridobljeno 14. julija 2008.
  8. Tancredi, Gonzalo; Favre, Sofia (Junij 2008). »Which are the dwarfs in the Solar System?«. Icarus. 195 (2): 851–862. doi:10.1016/j.icarus.2007.12.020.
  9. 9,0 9,1 Metan in etan na pritlikavem planetu Metameta[mrtva povezava]
  10. Brown, Mike (2008). »Mike Brown's Planets: What's in a name? (part 2)«. California Institute of Technology. Pridobljeno 14. julija 2008.
  11. 11,0 11,1 »International Astronomical Union | IAU«. www.iau.org. Pridobljeno 30. decembra 2022.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]