Aleksej Navalni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Aleksej Anatoljevič Navalni (rusko Алексе́й Анато́льевич Нава́льный), ruski politik, pravnik in aktivist; * 4. junij 1976 Moskva, Sovjetska zveza.

Aleksej Navalni
Portret
Navalni marca 2017
Rojstvo4. junij 1976({{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2] (46 let)
Butyn[d][3]
DržavljanstvoFlag of Russia.svg Rusija
Poklicpolitik, odvetnik, aktivist
Otroci2
PodpisSignature of Alexei Navalny.svg
Spletna stran
navalny.com

Navalni je do zdaj organiziral številne protivladne demonstracije in kandidiral, da bi zagovarjal reforme proti korupciji v Rusiji ter proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in njegovi vladi.[4] Putin se izogiba poimenskemu sklicevanju neposredno na Navalnega. Navalni je bil član ruskega opozicijskega koordinacijskega sveta. Je vodja stranke Rusija prihodnosti in ustanovitelj Fundacije za boj proti korupciji (FBK).[5]

Leta 2021 je Navalni imel več kot šest milijonov naročnikov na YouTubu. Preko svojih kanalov družbenih medijev objavlja gradivo o korupciji v Rusiji, organizira politične demonstracije in promovira svoje politične kampanje. V radijskem intervjuju leta 2011 je rusko vladajočo stranko Združena Rusija opisal kot »stranko prevarantov in tatov«, kar je postalo priljubljen epitet. Navalni in FBK sta objavila preiskave o domnevni korupciji visokih ruskih uradnikov. Marca 2017 sta Navalni in FBK izdala dokumentarni film On Is Not Demon za vas, v katerem Dmitrija Medvedjeva, takratnega premierja in nekdanjega predsednika Rusije, obtožujeta korupcije, kar je povzročilo množične proteste po vsej državi.[6]

Julija 2013 je Navalni prejel pogojno kazen zaradi poneverbe. Kljub temu mu je bilo dovoljeno kandidirati na volitvah za župana v Moskvi leta 2013 in se je s 27 % glasovi povzpel na drugo mesto, kar je preseglo pričakovanja, vendar je izgubil boj proti sedanjemu županu Sergeju Sobjaninu.[7][8] Decembra 2014 je Navalni prejel še eno pogojno kazen zaradi poneverbe. Obe njegovi kazenski zadevi sta bili na splošno ocenjeni kot politično motivirani in da bi mu preprečili kandidiranje na prihodnjih volitvah. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pozneje razsodilo, da so ti primeri kršili pravico do poštenega sojenja do Navalnega, a njegove kazni niso bile nikoli razveljavljene. Decembra 2016 je Navalni začel svojo predsedniško kampanjo za predsedniške volitve 2018, vendar mu je to ruska centralna volilna komisija (CEC) preprečila zaradi njegove predhodne kazenske obsodbe; Rusko vrhovno sodišče je pozneje zavrnilo njegovo pritožbo. Leta 2017 je Navalni za CEC izjavil, da bo lahko kandidiral za predsednika šele po letu 2028.[9] Leta 2018 je Navalni uvedel pametno glasovanje, taktično strategijo glasovanja, namenjeno združitvi glasov tistih, ki nasprotujejo koalicijski Združeni Rusiji.[10]

Avgusta 2020 je bil Navalni v Nemčiji hospitaliziran zaradi resnega stanja po zastrupitvi z živčnim sredstvom Novičok. V bolnišnici v Berlinu so ga zdravili in mesec dni pozneje odpustili. Navalni je obtožil Putina, da je odgovoren za njegovo zastrupitev, v preiskavo pa so bili vpleteni agenti zvezne varnostne službe (FSB). Evropska unija, Združeno kraljestvo in ZDA so odgovorile z uvedbo sankcij proti visokim ruskim uradnikom.[11][12] 17. januarja 2021 se je Navalni vrnil v Rusijo in bil pridržan zaradi obtožb o kršitvi pogojev pogojnega izpusta (naloženih zaradi njegove obsodbe iz leta 2014), ker se ni prijavil ruski Zvezni službi za zapore (FSIN) dvakrat na mesec v času njegove bolezni. Po aretaciji in izidu dokumentarca Putinova palača, ki Putina obtožuje korupcije, so po Rusiji potekali množični protesti. 2. februarja je bila njegova pogojna obsodba nadomeščena z zaporno kaznijo več kot dve leti in pol pripora v popravno-delovni koloniji v Vladimirski regiji. Resolucija ESČP je zahtevala njegovo izpustitev. Medtem, ko je bil v zaporu, so Navalni in skupine za človekove pravice obtožile ruske oblasti, da so ga podvrgle mučenju. Amnesty International ga priznava za zapornika vesti. Oktobra 2021, ko je bil še v zaporu, je prejel nagrado Saharova za svoje delo na področju človekovih pravic. Marca 2022 je bil Navalni obsojen na dodatnih 9 let zapora, potem ko je bil v novem sojenju spoznan za krivega zaradi poneverbe in nespoštovanja do sodišča.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Record #1024799212 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. Munzinger Personen
  3. Alexei Navalny: Russia's vociferous Putin critic
  4. * Путин объяснил, почему не называет Навального по имени [Putin explained why he does not call Navalny by name]. RTVI (ruščina). 7 August 2017. Pridobljeno dne 28 March 2021.
  5. Englund, Will (6 December 2011). "Russian blogger Alexei Navalny in spotlight after arrest". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 November 2017.
  6. "Navalny's Anti-Corruption Fund Accuses Medvedev of Secret Massive Estate". Foreign Policy. 2 March 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 March 2017. Pridobljeno dne 27 March 2017.
  7. "Russia". Freedom House. 29 January 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 November 2019. Pridobljeno dne 16 November 2019. His most potent rival, Aleksey Navalny, had been disqualified before the campaign began due to a politically motivated criminal conviction, creating what the Organisation for Security and Co-operation in Europe (OSCE) called "a lack of genuine competition."
  8. MacFarquhar, Neil; Nechepurenko, Ivan (8 February 2017). "Aleksei Navalny, Viable Putin Rival, Is Barred From a Presidential Run". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 June 2017. Pridobljeno dne 12 June 2017.
  9. "Kremlin foe Navalny can run for president 'after 2028'". France24. 17 October 2017. Pridobljeno dne 2 February 2021.
  10. Mary Ilyushina. "Russia's regional elections pose serious test for pro-Kremlin party". CNN. Pridobljeno dne 28 September 2020.
  11. Chappell, Bill (15 October 2020). "EU Sanctions Russian Officials Over Navalny Poisoning, Citing Chemical Weapons Use". NPR.org. Pridobljeno dne 20 October 2020.
  12. "Navalny Novichok poisoning: EU sanctions hit top Russians". BBC News. 15 October 2020. Pridobljeno dne 20 October 2020.
  13. "Russia Navalny: Putin critic jailed for nine more years in trial branded 'sham'". BBC News. 22 March 2022. Pridobljeno dne 22 March 2022.