Smrt Alekseja Navalnega

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Smrt Alekseja Navalnega
Registracijska kartica zapora Matroskaja Tišina, kjer je bil Navalni zaprt med 2021 in 2023
Datum16. februar 2024 (2024-02-16)
ČasOkoli 14:17 (GMT +5)
KrajFKU IK-3, Harp, Jamalo-Nenško avtonomno okrožje, Rusija
Koordinate66°49′11″N 65°47′38″E / 66.8196°N 65.7938°E / 66.8196; 65.7938

16. februarja 2024 ob 14.19 po moskovskem času je ruska zvezna služba za prestajanje zapornih kazni (FSIN) Jamalo-Nenškega avtonomnega okrožja sporočila, da je ruski opozicijski aktivist in politični zapornik Aleksej Navalni umrl med prestajanjem 19-letne zaporne kazni. Zaprt je bil v kazenski koloniji FKU IK-3 v vasi Harp v ruski Arktiki.[1][2][3] Kira Jarmiš, tiskovna predstavnica Navalnega, je naslednji dan potrdila njegovo smrt in zahtevala, da se njegovo truplo čim prej vrne družini.[4] Natančen vzrok smrti sprva uradno ni bil naveden, 6 dni kasneje pa kot »naravni vzroki«.[5] Navalni je bil ob smrti star 47 let.[2]

Smrt Navalnega je sprožila številne proteste in zborovanja v različnih državah, vključno z Rusijo, kjer je bilo priprtih na stotine žalujočih.[6][7] Ruski opozicijski aktivisti in zahodni uradniki menijo, da so ruske oblasti odgovorne za njegovo smrt. Nekateri so odgovornost za smrt pripisali ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.[8][9]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Poskus atentata[uredi | uredi kodo]

Aleksej Navalni je veljal za enega najvidnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina. Leta 2017 je po napadu z močnim razkužilom/barvilom utrpel poškodbe oči. Leta 2020 pa je bil zastrupljen z živčnim strupom novičok in je bil evakuiran v Nemčijo na daljše zdravljenje.[2][10]

Leta 2021 se je vrnil v Rusijo. Pred povratkom je sodeloval pri snemanju dokumentarnega filma Navalni, ki je prejel Oskarja. V zadnjem delu dokumentarca je Ruse pozval, naj ne obupajo, če ga ubijejo ter dodal, da »to pomeni, da smo nenavadno močni, če so se me odločili ubiti.«[11]

Zapor[uredi | uredi kodo]

Januarja 2021 je ameriški predsednik Joe Biden posvaril Putina, da bosta aretacija Navalnega in morebitna smrt imela za Rusijo »uničujoče« posledice.[12] Po povratku v Rusijo so ga zaprli na podlagi obtožb o goljufiji, ekstremizmu in kršitvi pogojne kazni iz leta 2014.[13] Evropsko sodišče za človekove pravice je 16. februarja 2021 odločilo, da mora ruska vlada nemudoma izpustiti Navalnega z obrazložitvijo, da je bila odločitev sprejeta »glede na naravo in obseg tveganja za njegovo življenje«. Dva meseca pred tem so bili v Rusiji sprejeti zakoni, ki dajejo ustavi prednost pred odločitvami mednarodnih organov in pogodbami.[14][15][16][17] Pritožbo Navalnega je nekaj dni kasneje moskovsko sodišče zavrnilo in potrdilo njegovo zaporno kazen. Hkrati pa ga je drugo sodišče obsodilo obrekovanja veterana druge svetovne vojne in mu naložilo kazen 850.000 rubljev.[18]

Marca 2022 je bil Navalni obsojen na 9 let zapora zaradi poneverbe in zaničevanja sodišča. Amnesty International je sodbo komenitral kot prirejeno sojenje.[19][20] Avgusta 2023 je bil obsojen na dodatnih 19 let zapora zaradi obosdbe o ekstremizmu.[21]

Protest v podporo Navalnemu v Moskvi, 21. april 2021

Med prestajanjem zaporne kazni je imel Navalni zdravstvene težave in ni bil deležen redne zdravstvene oskrbe.[22]

Decembra 2023 je bil premeščen iz kazenske kolonije vzhodno od Moskve v kolonijo FKU IK-3 (del nekdanjega sistema gulag) v vasi Harp v Jamalo-Nenškem avtonomnem okrožju na skrajnem severu Rusije. Pogoji v koloniji so bili opisani kot slabi, pogosto je mučenje ujetnikov. Po poročanju Novaja Gazeta je ta kolonija za »še posebno nevarne ponavljujoče prestopnike«.[23][24]

V času prestajanja kazni je Navalni bil zaprt v samici že 27-krat, skupno 300 dni.[25][26]

15. februarja (dan pred smrtjo) je bil Navalni viden preko video povezave ob sodnem zaslišanju. Na posnetku se je šalil in izgledal zdrav.

Smrt[uredi | uredi kodo]

16. februarja je oddelek kazenske službe za Jamalo-Nenško avtonomno okrožje objavil, da je Navalni po sprehodu izgubil zavest. Oskrbeli so ga zdravstveni delavci kaznilnice in poklicali ekipo nujne medicinske pomoči.[1][2] Več medijev v lasti države je poročalo, da je reševalno vozilo prispelo v manj kot sedmih minutah, neuspešno[1] oživljanje pa je trajalo več kot pol ure.[27][28] Za mrtvega je uradno razglašen ob 14:17 po jekaterinburškem času,[29] poročila o njegovi smrti pa so se prvič pojavila 2 uri in 2 minuti kasneje.[30] Smrt je naslednji dan potrdila njegova tiskovna predstavnica, ki se je sklicevala na potrdilo, ki je bilo poslano Aleksejevi mami.[31]

En izmed zapornikov kazenske kolonije je dan pred smrtjo v zaporu opazil nenavadne aktivnosti, ki so kazale na prihajajoč nenapovedan pregled zapora.[32] Navedel je, da so pregled izvedli 16. februarja zjutraj medtem ko so bili jetniki zaprti v barakah, o smrti Navalnega pa so bili seznanjeni ob 10:00 - več kot 4 ure pred uradno smrtjo in 6 ur pred prvo novico. Opozoril je, da se je nujna medicinska pomoč pojavila šele potem, ko so že izvedeli, da je Navalni umrl. Zapornik je dogodke razlagal s tem, da je Navalni verjetno umrl že 15. februarja zvečer, kar je presenetilo vodstvo zapora.[32][33]

Organizacija za človekove pravice Gulagu.net je sporočila, da je po uradnem poročilu 16. februarja več kamer v zaporu bilo izklopljenih. To so interpretirali kot delo uradnikov varnostne službe FSB, ki so v zapor prispeli 14. februarja in onesposobili opremo za videonadzor. Navedli so tudi, da so na truplu Navalnega bile modrice, za katere je bilo zdravniku, ki je izvajal obdukcijo, naročeno naj napiše, da so nastale posmrtno[34]

Preiskava smrti in posledice[uredi | uredi kodo]

Ruski preiskovalni odbor je razglasil »niz preiskovalnih in operativnih ukrepov« v zvezi s smrtjo Navalnega.[35] Kazenska kolonija je trdila, da so truplo poslali v mrtvašnico v Salehardu, vendar ga tam ni bilo.[36] Preiskovalni odbor je družino Navalnega obvestil, da jim bodo truplo predali, ko ugotovijo vzrok smrti (pred tem so sicer trdili, da je priskava zaključena).[37] Oblasti lahko truplo zakonsko zadržijo do 30 dni.[38] Tiskovna predstavnica Navalnega je trdila, da so oblasti skušale prekriti resnico o njegovi smrti.[39]

Po poročanju Novaja Gazeta je bilo truplo najprej odpreljano v Labitnangi, nato pa 16. februarja zvečer v Salehard. Na truplu so bile podplutbe, ki nakazujejo na oživljanje.[40][41] Neodvisni medij Mediazona je poročal, da je bil konvoj, ki je prevažal truplo bil posnet na spletnih kamerah.[42] Zjutraj 19. februarja je mati Navalnega z odvetniki skušala vstopiti v mrtvašnico, kjer naj bi bilo truplo, vendar so ji vstop preprečili.[43][44][45] Preiskovalni odbor jo je nato obvestil, da so truplo poslali na »kemično analizo« ter da ga ne bodo vrnili še 14 dni.[46] Žena Navalnega je izrazila prepričanje, da so oblasti truplo zadrževale, da izginejo sledi Novičoka.[47]

Mati Navalnega je 22. februarja v videoposnetku povedala, da so ji preiskovalci dovolili videti truplo in podpisati mrliški list v katerem je pisalo, da je umrl naravne smrti. Po zakonu bi oblasti truplo morale izročiti njegovi družini, vendar preiskovalci tega niso pustili in vztrajali, da se pokoplje na skrivaj.[48][49] Truplo sina so ji po večdnevnem vztrajanju izročili 24. februarja, vendar še ni bilo znano, če ga bo lahko pokopala po svojih željah. Žena Navalnega je Putina obtožila kultiviranja podobe pobožnega kristjana, ki se pa hkrati norčuje iz posmrtnih ostankov njenega moža.[50]

Možni vzrok smrti[uredi | uredi kodo]

Neodvisni medij Meduza se je pogovarjala z Aleksandrom Polupanom, zdravnikom, ki je zdravil zastrupitev Navalnega z novičokom. Ta je dvomil v hitrost zdravniške obravnave. Kremeljski mediji so kot vzrok navajali krvni strdek, vendar taka smrt ne bi mogla biti potrjena brez obdukcije in Navalni ni imel nobenih bolezni, ki bi povečale tveganje za trombembolijo.[51] Materi Navalega so rekli, da je umrl zaradi »sindroma nenadne smrti« (krovni izraz za različne vzroke srčnega zastoja), njegovemu odvetniku pa da je vzrok smrti še vedno neznan.[52][53] Vodja ukrajinske obveščevalne službe Kirilo Budanov, je 25. februarja dejal: »Morda vas bom razočaral, ampak kolikor vemo, je (Navalni) res umrl zaradi krvnega strdka.«[54]

Odzivi[uredi | uredi kodo]

V Rusiji[uredi | uredi kodo]

Cvetje pri Soloveckem kamnu v Sankt Peterburgu 17. februarja 2024
Zunanji video
Komentar Julije Navalnaje na Münchenski varnosti konferenci 16 februarja 2024, C-SPAN
Akcija v spomin na Alekseja Navalnega pri spomeniku žrtvam politične represije v Sankt Peterburgu 16. februarja 2024
Cvetje pri spomeniku žrtvam politične represije po smrti Navalnega

Žena Navalnega Julija Navalnaja je dejala, da bodo vsi odgovorni za smrt njenega moža odgovarjali.[35] V posnetku 19. februarja je napovedala, da bo nadaljevala delo, ki ga je začel njen mož.[55][56] Evropsko unijo je pozvala naj razglasi rezultate ruskih predsedniških volitev leta 2024 za nelegitimne in dodala, da »predsednik, ki je umoril svojega glavnega političnega nasprotnika, po definiciji ne more biti legitimen«.[57][58]

Mati Navalnega je dejala, da ne »želi slišati sočutnih besed« in dodala, da je bil štiri dni pred smrtjo »živ, zdrav in vesel«.[59] Marija Pevčih, vodja upravnega odbora protikorupcijske fundacije, ki jo je ustanovil Navalni, je dejala, da bo »večno živel v milijonih src« in dodala, da je bil umorjen.[60]

Opozicijski politik Boris Nadeždin, ki je neuspešno poskušal vložiti svojo kandidaturo za ruske predsedniške volitve leta 2024, je Navalnega označil za »enega najbolj nadarjenih in najpogumnejših ljudi v Rusiji, kar sem jih poznal«.[61] Mihail Hodorkovski, nekdanji oligarh v izgnanstvu v Londonu, je Ruse pozval, naj na predsedniških volitvah leta 2024 v znak protesta glasujejo za Navalnega. Zahodne države je pozval, naj Putinovo vlado, predsedniške volitve in njihov rezultat razglasijo za nelegitimne.[62][63] Ruski opozicijski politik Leonid Volkov, ki živi v Litvi, je izjavil »če je to res, potem ne 'Navalni je umrl', ampak 'Putin je ubil Navalnega' in samo to«.[59] Opozicijski politik Dmitrij Gudkov je dejal: »Tudi če je Aleksej umrl zaradi 'naravnih' vzrokov, sta jih povzročili njegova zastrupitev in nadaljnje mučenje v zaporu. Putinove roke so krvave.«[59]

Dmitrij Muratov, Nobelov nagrajenec za mir in glavni urednik časopisa Novaja Gazeta, je družini Navalnega izrazil sožalje. Smrt je označil za umor in dodal, da so Navalnega »tri leta mučili in mučili. Kot mi je povedal zdravnik Navalnega: telo ne more prenesti takšnih stvari. Alekseju Navalnemu je za kazen bil umorjen.«[64] Borec za človekove pravice Oleg Orlov, sopredsednik skupine za človekove pravice Memorial, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, je dejal, da je smrt Navalnega v zapor »zločin režima«.[65] Pisatelj leposlovja Boris Akunin je dejal: »Diktator [Putin] Navalnemu ne more storiti ničesar več. Navalni je mrtev in je postal nesmrten.«[66] Ilja Jašin, prijatelj Navalnega in politični zapornik, je izjavil, da je Navalni »umrl kot heroj«.[67][68]

Eden od odvetnikov Navalnega, Leonid Solovjov, je povedal, da je bil Navalni »normalen«, ko ga je odvetnik videl 14. januarja.[64]

Rusi so začeli prinašati rože k spomenikom žrtvam politične represije v mestih po državi.[69] Ruska skupina za človekove pravice OVD-Info je sprva poročala, da so do 17. februarja oblasti v več kot 36 mestih pridržale več kot 400 ljudi zaradi udeležbe na zborovanjih; številko so kasneje popravili na 366.[70][71] Med aretiranimi je bil duhovnik, ki je nameraval imeti mašo za Navalnega in ga je med policijskim pridržanjem zadela kap.[72][73] V nekaterih mestih so rože odstranile zamaskirane organizirane skupine ljudi, policija pa je fotografirala ljudi, ki so polagali rože.[74][75] Moskovsko tožilstvo je Ruse posvarilo pred množičnimi protesti.[76] V Sankt Peterburgu je bilo 154 ljudi obsojenih na 14 dni zapora zaradi kršenja zakonov proti protestom.[77] Najmanj šest izmed njih naj bi po izpustitvi dobilo obvestilo o mobilizaciji.[78] Rusko podjetje za digitalne zemljevide 2GIS naj bi blokiralo preglede spomenikov, potem ko so ljudje to storitev uporabili za pisanje o spomenikih za Navalnega.[79]

Politična stranka Civilna iniciativa je objavila izjavo, v kateri je smrt Navalnega označila za »politični umor«.[80] Napovedala je tudi pohod v čast Navalnemu in umorjenemu opozicijskemu politiku Borisu Nemcovu v Moskvi 2. marca.[81]

Po poročanju OVD-Info je več kot 46.000 ljudi poslalo pritožbe preiskovalnemu odboru z zahtevo po vrnitvi posmrtnih ostankov Navalnega njegovi družini.[82]

Ruska vlada[uredi | uredi kodo]

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika, Dmitrij Peskov, je novinarjem dejal, da je Putin bil obveščen o smrti Navalnega,[83] čeprav ta smrti ni javno komentiral med srečanjem v Čeljabinsku na dan novice o smrti.[84] Direktorat preiskovalnega odbora za Jamalo-Nenško avtonomno okrožje je organiziral postopkovno preiskavo smrti.[85] Peskov je zanikal obtožbe Julija Navalne, da je za smrt njenega moža ogovoren Putin in jih označil kot »popolnoma neutemeljene«.[86][87][88]

Peskov je zavrnil poziv zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella k mednarodni preiskavi smrti Navalnega in dejal, da Kremelj »sploh ne sprejema takšnih zahtev«.[89][90]

Ruski neodvisni medij Agentstvo je poročal, da je v tridesetih minutah po objavi smrti Navalnega vladajoča stranka Enotna Rusija vsem svojim poslancem dume poslal sporočilo naj se »strogo držijo različice zvezne službe za zapore ali še bolje, da se sploh vzdržijo komentiranja«.[91]

Mediji pod nadzorom Kremlja so o smrti Navalnega poročali skopo in ji niso namenili medijskega prostora.[92]

Po mednarodnih obsodbah smrti Navalnega je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva kritizirala zahodne države, da naj bi »že vnaprej pripravile svoje zaključke«.[93] Peskov je reakcije tujih voditeljev opisal kot »absolutno stekle«.[94]

Putinov sodelavec Vjačeslav Volodin (predsednik državne dume) je s predsednikom komisije dume za tuje vmešavanje za smrt Navalnega okrivil »Washington«, »Bruselj« in različne kritike Kremlja v »neprijaznih državah«.[76][95] Tudi več drugih politikov in javnih osebnosti je za smrt okrivila ZDA in zahod.[96] Urednica ruskega državnega medija RT je zapisala, da so »nanj (Navalnega) že zdavnaj vsi pozabili in da ga ni bilo smiselno ubiti, saj je to koristilo ravno nasprotnim silam«.[95]

Mednarodno[uredi | uredi kodo]

Demonstracije pred ruskim veleposlaništvom v Berlinu, Nemčija
Obeležje v Novem Sadu v Srbiji 16. februarja 2024

Številni voditelji zahodnih držav in predstavniki večjih mednarodnih organizacij so izrekli posredne in neposredne obtožbe ruskih oblasti.[97] Voditelji pomembnejših držav na »globalnem jugu« in večina postsovjetskih držav v Srednji Aziji in na Kavkazu, se na novico niso uradno odzvali. Odzval se ni tudi turški predsednik Erdogan. Turčija je edina država v NATO, ki ni uvrščena na ruski »seznam neprijaznih držav«.[98][99]

18. februarja sta ameriška veleposlanica v Rusiji Lynne Tracy in veleposlanik Združenega kraljestva Nigel Casey javno položila rože v čast Navalnemu na Soloveckem kamnu v Moskvi.[100]

Vlade[uredi | uredi kodo]

  •   Avstralija: Premier Anthony Albanese je sporočil, da država žaluje za »tragično smrjo« Navalnega in ravnanje z njim označil za »neodpustljivo«.[101] Zunanji minister Penny Wong je rekel, da je »herojska opozicija (Navalnega) Putinovem represivni in nepravični diktaturi navdihnila cel svet« in da Avstralija krivi »izključno rusko vlado«.[102]
  •   Belgija: Premier Alexander De Croo je rekel, da smrt Navalnega »zopet poudarja zakaj podpiramo Ukrajino proti ruski invaziji«.[103]
  •   Brazilija: Predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je pozval k preiskavi smrti Navalnega pred obtožbami o umoru.[104][105]
  •   Bolgarija: Premier Nikolai Denkov je Navalnega označil za simbol boja proti ruski diktaturi in poudaril vrednost demokracije.[106][107] Zunanja ministrica Marija Gabriel je izrazila sožalje in podarila »izjemen pogum« Navalnega. Predsednik Rumen Radev je izjavil, da je »svet izgubil enega izmed najbolj izstopajočih borcev za človekove pravice in demokracijo«.[108]
  •   Kanada: Premier Justin Trudeau je smrt komentiral kot »nekaj kar je ves svet opomnilo kakšna pošast je Putin. Ni dvoma, da je Navalni mrtev, ker se je zoperstavil Putinu in Kremlju. Zavzemal se je za svobodo in demokracijo ter pravico Rusov, da si sami izberejo svojo prihodnost in to je nekaj česar se Putin boji - kot bi se tudi moral.«[109] Zunanja ministrica Mélanie Joly je izjavila, da »smrt Navalnega predstavlja boleč opomnik Putinovega represivnega režima«.[110]
  •   Kitajska: Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Mao Ning ni želel komentirati smrti Navalnega in jo opisal kot »notranja zadeva Rusije«.[111]
  •   Češka: Zunanji minister Jan Lipavský je zapisal, da Rusija »ravna s svojimi civilisti kot ravna s svojo zunanjo politiko« in da »se je spremenila v nasilno državo, ki ubija ljudi, ki sanjajo o boljši prihodnosti - kot Nemcov in sedaj Navalni - zaprt in mučen do smrti, ker se je zoperstavil Putinu«.[110]
  •   Danska: Zunanji minister in bivši premier Lars Løkke Rasmussen je rekel: »Rusija je izgubila nekoga, ki si je drznil delati za drugačno Rusijo« in dodal, da je »ruskavlada odgovorna za smrt Navalnega med njegovo politično motivirano zaporno kaznijo«.[112]
  •   Estonija: Premierka Kaja Kallas je zapisala, da je smrt Navalnega »še en temen opomnik o lopovskem režimu s katerim imamo opravka - in zakaj Rusija in vsi odgovorni morajo odgovarjati za svoje zločine«[113]
  •   Finska: Premier Petteri Orpo je rekel, da je za smrt Navalnega odgovorno rusko vodstvo in ponudil sožalje družini umrlega. Podobno mnenje je izrazil predsednik Sauli Niinistö.[114]
  •   Francija: Predsednik Emmanuel Macron je zapisal: »Pozdravljam spomin Alekseja Navalnega, njegovo predanost, njegov pogum.«[59]
  •   Gruzija: Predsednik Salome Zourabichvili je smrt Navalnega označil za »tragedija za demokracijo in branilce človekovih pravic«.[62]
  •   Nemčija: Kancler Olaf Scholz je rekel, da je »za svoj pogum plačal z življenjem«.[115]
  •   Grčija: Premier Kyriakos Mitsotakis je rekel: »Navalni se je srdito boril za demokracijo in se zoperstavil brutalnemu avtoritarnemu režimu. Režimu, ki je zagotovil, da je Navalni za svoj pogum plačal s svojo svobodo in sedaj s svojim življenjem. Naše misli so z njegovo družino.«[116]
  •   Irska: Taoiseach Leo Varadkar je rekel, da je smrt Navalnega »še en dokaz, da je Rusija zelo represivna država in vsak, ki se zoperstavi Putino tvega svoje življenje«.[117]
  •   Italija: Premierka Giorgia Meloni je smrt Navalnega označila za »pretresujočo« in da je opozorilo za ves preostali svet.[110]
  •   Latvija: Predsednik Edgars Rinkēvičs je ponudil sožalje družini in prijateljem Navalnega in dodal, da ga je »brutalno umoril Kremlin. To je dejstvo in to je nekaj, kar bi vsak moral vedeti o pravi naravi trenutnega ruskega režima«.[118][119][62]
  •   Litva: Predsednik Gitanas Nausėda je za smrt okrivil rusko vlado in pozval k odzivu.[120]
  •   Moldavija: Predsednica Maia Sandu je izrazila sožalje družini Navalnega in vsem »demokratično mislečim Rusom in tistim, ki se pogumno borijo za svobodo in demokracijo v Rusiji in v tujini«.[59]
  •   Nizozemska: Premier Mark Rutte je rekel, da se je Navalni »boril za vrednote demokracije in proti korupciji« in »medtem ko je bil zaprt v najbolj grobih in nehumanih pogojih, za svoj boj plačal s smrtjo«.[94]
  •   Nova Zelandija: Premier Christopher Luxon je rekel, da ga je novica »užalostila« in ga označil za »gorečega advokata svobode in protikorupcije«.[121]
  •   Norveška: Zunanja ministrica Espen Barth Eide je izjavila, da Rusija nosi »težko odgovornost« za smrt Navalnega.[110]
  •   Poljska: Premier Donald Tusk je tvitnil: »Aleksej, nikoli te ne bomo pozabili. In nikoli jim ne bomo odpustili.«[122]
  •   Portugalska: Zunanji minsiter João Gomes Cravinho je za odgovornega za smrt Navalnega označil Putina.[123]
  •   Romunija: Predsednik Klaus Iohannis je izrazil sožalje in ruske oblasti pozval k transparentni in koherentni preiskavi.[124][125]
  •   Slovenija: Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila ogorčenje in izjavila, da Putin nosi odgovornost za njegovo smrt ter kritizirala aretacije ljudi, ki so javno obeležili njegovo smrt.[126][127] Predsednica Nataša Pirc Musar je zapisala, da je smrt Navalnega »srčni napad na demokracijo v Rusiji« ter izrazila »prisrčno sožalje družini«.[128] Premier Robert Golob je zapisal »Danes je žalosten dan za človekove pravice po vsem svetu. Z Aleksejem Navalnim smo izgubili enega najvidnejših branilcev človekovih pravic ter borcev za svobodo in pravičnost.«[128]
  •   Španija: Premier Pedro Sánchez je izrazil sožalje družini in »vsem v Rusiji, ki branijo vrednote demokracije in plačajo najvišjo ceno«.[122]
  •   Švedska: Premier Ulf Kristersson je izjavil, da so »ruske oblasti in Putin osebno odgovorni, da Aleksej Navalni ni več živ«.[129]
  •   Ukrajina: Predsednik Volodir Zelenski je za smrt Navalnega okrivil Putina.[62]
  •   Združeno kraljestvo: Premier Rishi Sunak je dejal, da je Navalni »skozi svoje življenje izkazal neizmeren pogum« in da je njegova smrt bila »strašna novica«. Dodal je še, da je Navalni »umrl za poslanstvo, ki mu je posvetil svoje življenje - svobodo. Domov se je vrnil z vedenjem, da ga je Putin enkrat že dal ubiti in to je bilo eno izmed najbolj pogumnih dejanj 21. stoletja.[130][131] Zunanji minister David Cameron je rekel, da »bi Putin moral za to odgovarjati« in da »bi morale biti posledice«.[132]
  •   ZDA: Predsednik Joe Biden je hvalil zapuščino Navalnega in rekel, da je bil »vse kar Putin ni bil. BIl je pogumen, načelen in posvečen izgradnji Rusije, kjer obstaja vladavina prava, ki velja za vse« ter da odgovornost pripisuje Putinu.[133]

Medvladne organizacije[uredi | uredi kodo]

  •   Evropska unija: Predsednik evropskega sveta Charles Michel je rekel, da se je Navalni »boril za vrednote svobode in demokracije« in da je za svoje ideale plačal najvišjo ceno.[94] Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zapisala, da jo je novica o smrti Navalnega »globoko pretresla in užalostila«.[134] V skupni izjaviI von der Leyenove and Josepa Borrella je bilo zapisano, da bo EU storila karkoli se bo dalo, da bo Rusija odgovarjala za njegovo smrt in zahtevala izpustitev vseh ostalih političnih zapornikov.[135]
  •   NATO: Generalni sekretar Jens Stoltenberg je dejal, da ga je novica »užalostila in pretresla« in pozval k preiskavi.[136]
  •   Združeni narodi: Generalni sekretar António Guterres je pozval k preiskavi smrti Navalnega.[94] Tiskovni predstavnik OHCHR je dejal: »Če kdo umre v državnem priporu, se predivdeva, da je za smrt odgovorna država - odgovornost, ki se lahko preloži le z neodvisno, temeljito in transparentno preiskavo neodvisnega telesa.«[137] Posebna poročevalka Združenih narodov o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, Alice Jill Edwards, je rekla, da je več neodvisnih strokovanakov ZN, vključno z njo, rusko vlado pozvalo naj odpravi razmere v katerih je bil Navalni zaprt ter dodala, da so bili vsi pozivi Kremlju ignorirani s »popolnim zaničevanjem človeškega življenja«.[94]

Tuji opozicijski voditelji[uredi | uredi kodo]

Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska je zapisala: »Danes je moje srce z njegovo družino. Ta tragedija je dodaten dokaz, da za diktatorje človeško življenje nima vrednosti.«[59] Vodja stranke Azerbajdžanske ljudske fronte Ali Karimli je izjavil, da je »umor [...] Alekseja Navalnega ena najbolj sramotnih strani v ruski zgodovini« [138] in ga opisal kot »zelo odločen, nadarjen in briljanten politik«.[138]

Organizacije za človekove pravice[uredi | uredi kodo]

Generalna sekretarka Amnesty International Agnès Callamard je pozvala Združene narode »naj uporabijo svoje posebne postopke in mehanizme za obravnavo smrti«.[122] Izvršna direktorica Human Rights Watch Tirana Hassan je dejala, da »ruske oblasti nosijo polno odgovornost za to, kar se je zgodilo Navalnemu.«[139]

Javnost[uredi | uredi kodo]

Množica v Beogradu žaluje za Navalnim (videoposnetek)
Improvizirano obeležje pred rusko ambasado na Poljskem
Improvizirano obeležje v Amsterdamu

Shodi v spomin Navalnemu so potekali v več kot 25 državah.[a][75][140] V Turčiji je policija pridržala protestnike in razpustila shode.[99] V Belorusiji, na Kubi, v Franciji, Grčiji, Italiji, na Tajskem, v Uzbekistanu in Vietnamu so poročali o vsaj primerih razpustitve shodov.[141] V Berlinu je policija preprečila pohod članic protiputinske skupine Pussy Riot do Brandenburških vrat po protestu prred ruskim veleposlaništvom.[72]

Žalujoči so položili rože v čast Navalnemu v Taškentu v Uzbekistanu in Almatiju v Kazahstanu, kamor je od leta 2022 pred mobilizacijo v rusko vojno proti Ukrajini pobegnilo veliko Rusov.[142]

Ameriški komentator Tucker Carlson, ki je večkrat branil Putina in je nekaj dni pred smrtjo Navalenga posnel intervju s Putinom, ki je bil tarča obširnih kritik (tudi zato ker ni naslovil zaprtja Navalenega), rekel: »Kar se je zgodilo Navalnemu, je grozljivo. Vse skupaj je barbarsko in grozno. Noben spodoben človek ne bi branil tega.«[143] [144]

Sankcije[uredi | uredi kodo]

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je pred zasedanjem zunanjih ministrov EU predlagala dodatne sankcije proti Rusiji kot neposreden odgovor na smrt Navalnega. Julija Navalna je nagovorila srečanje v Bruslju in pozvala k dodatnim sankcijam za Putinov ožji krog. Josep Borrell je obljubil ukrepanje, da bi »Vladimir Putin in njegov režim« odgovarjal.[145]

Združeno kraljestvo je 21. februarja uvedlo sankcije proti vodstvu kazenske kolonije, kjer je bil zaprt Navalni.[146]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Argentina, Armenia, Bulgaria, Czechia, Denmark, Estonia, Finland, France, Georgia, Germany, Israel, Italy, Japan, Kyrgyzstan, Latvia, Lithuania, Moldova, the Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Serbia, South Africa, Spain, Switzerland, Turkey, the UK, and the US.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »УФСИН России по Ямало-Ненецкому автономному округу сообщает«. 89.fsin.gov.ru (v ruščini). УФСИН России по ЯНАО. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Kirby, Paul (16. februar 2024). »Russian opposition leader Navalny has died, prison service says«. BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  3. ↑ Luscombe, Richard; Slawson, Nicola. »Russia-Ukraine war live: Alexei Navalny dies in prison after morning walk, says Russian prison service«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  4. ↑ »Alexey Navalny's team confirms his death, calls for body to be returned«. Al Jazeera (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  5. ↑ »Alexei Navalny's death listed as 'natural,' mother says, accusing Russia of blackmail«. abcnews.go.com (v angleščini). ABC News. 22. februar 2024. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  6. ↑ »Russian emigres gather across Europe to mourn Navalny, denounce Putin«. Reuters. 17. februar 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  7. ↑ »More than 400 detained at Navalny memorials in Russia: Rights group«. Al Jazeera. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  8. ↑ Faulconbridge, Guy; Light, Felix (16. februar 2024). »Putin foe Alexei Navalny dies in jail, West holds Russia responsible«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  9. ↑ »Western officials and Kremlin critics blame Putin and his government for Navalny's death in prison«. AP News (v angleščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  10. ↑ Heintz, Jim; Litvinova, Dasha; Burrows, Emma (16. februar 2024). »Alexei Navalny, galvanizing opposition leader and Putin's fiercest foe, died in prison, Russia says«. Associated Press (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  11. ↑ »"Если это произошло, значит, мы необыкновенно сильны» Алексей Навальный призывал не сдаваться, если его убьют. Послание политика россиянам из документального фильма «Навальный"«. Meduza (v ruščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  12. ↑ Klein, Betsy; Vazquez, Maegan (17. junij 2021). »Biden warns of 'devastating' consequences for Russia if Navalny dies in prison«. CNN (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  13. ↑ Shortell, Anna Chernova, Christian Edwards, David (16. februar 2024). »Jailed Russian opposition figure Alexey Navalny dies, prison service says«. CNN (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  14. ↑ »European Rights Court Demands Navalny's 'Immediate' Release«. The Moscow Times. 17. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  15. ↑ »European Rights Court Rules Russia Should 'Immediately' Release Navalny«. RFE/RL. 17. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  16. ↑ »Navalny must be freed, European rights court tells Russia«. BBC News. 17. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2022. Pridobljeno 15. marca 2022.
  17. ↑ »Глава Минюста счел неисполнимым требование ЕСПЧ освободить Навального« [The head of the Ministry of Justice considered unrealistic the demand of the ECtHR to release Navalny]. Interfax. 17. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  18. ↑ »Moscow Court Upholds Prison Term for Kremlin Critic Navalny«. The Moscow Times. 20. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2021. Pridobljeno 21. februarja 2021.
  19. ↑ »Russia Navalny: Putin critic given nine-year jail sentence in trial branded 'sham'« (v britanski angleščini). 22. marec 2022. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  20. ↑ »Opposition leader accused of embezzlement and contempt of court«. www.amnesty.org.uk. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  21. ↑ »Alexei Navalny: Russian opposition leader's jail term extended to 19 years« (v britanski angleščini). 4. avgust 2023. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  22. ↑ »"Not dead, but murdered." Russia and the world mourn Alexei Navalny«. Mediazona (v angleščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024. Upon his return to Russia from treatment in Germany, Navalny was arrested at a Moscow airport and sent to a penal colony where he had no access to civilian medical care. By March 2021, Navalny lost the ability to put weight on one leg due to "traveling in a cramped position" during court transfers. He developed spinal issues after being transferred to a Vladimir colony. In December 2022, after Navalny complained, he received unspecified injections. In January 2023, he fell ill after sharing a cell with a roommate "who had issues with personal hygiene." Throughout 2023, he struggled to receive dental care.
  23. ↑ »A 'red' regime | Former inmates on life and death in the Arctic prison where Alexey Navalny died«. Meduza (v angleščini). 18. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  24. ↑ »'Legalized torture' What we know about conditions in the Arctic prison where Alexey Navalny died«. Meduza (v angleščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  25. ↑ »Navalny Again Placed In Punitive Solitary Confinement By Russian Prison«. RadioFreeEurope/RadioLiberty (v angleščini). 14. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  26. ↑ »За последние два года Навальный провел более 300 дней в ШИЗО и более 1120 дней за решеткой. Восстанавливаем события последних лет жизни политика« [Over the last 2 years, Navalny spent over 300 days in solitary isolation and over 1120 days behind bars. Reconstructing the events of the last years of the politician's life]. Novaya Gazeta Europe. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  27. ↑ »Что известно о смерти Алексея Навального«. ТАSS (v ruščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  28. ↑ »Когда тело Навального отдадут семье? Получится ли провести независимую экспертизу? И где по закону могут пройти похороны? Отвечаем на вопросы, на которые не хотели бы отвечать никогда«. Meduza (v ruščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  29. ↑ »Alexei Navalny death: Team accuses Russia of 'hiding' his body«. BBC (v angleščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  30. ↑ »ФСИН отправила комиссию в колонию, в которой умер Навальный«. Коммерсантъ (v ruščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  31. ↑ »Navalny's Spokeswoman Confirms His Death«. RFE/RL (v angleščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  32. ↑ 32,0 32,1 »Inmate at Navalny's prison shares events leading up to politician's death, contradicts official statements«. Meduza (v angleščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  33. ↑ Shvets, Sergey (18. februar 2024). »A mysterious commotion. A fellow inmate recounts events in the IK-3 penal colony on the eve of Alexey Navalny's death«. Novaya Gazeta Europe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  34. ↑ »Several prison cameras not working on day of Navalny's death, says human rights group Gulagu.net«. Meduza (v angleščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  35. ↑ 35,0 35,1 »'Putin Must Be Held Accountable,' Yulia Navalnaya Says After Navalny Announced Dead«. The Moscow Times. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  36. ↑ »Navalny's press secretary says his body not in morgue where prison claimed to send it«. Meduza (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  37. ↑ »Over 24 hours after Navalny's death, nobody can find his body. Here's what we know«. Meduza (v angleščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  38. ↑ »Human rights lawyer says Russian authorities can legally keep Alexey Navalny's body for up to 30 days«. Meduza (v angleščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  39. ↑ »Navalny's press secretary says Russian authorities hiding politician's body to cover up evidence: 'There's no doubt this murder was planned'«. Meduza (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  40. ↑ Shvets, Sergey (18. februar 2024). »Navalny's body located in Salekhard hosptial, no autopsy yet performed«. Novaya Gazeta Europe (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  41. ↑ »Paramedic says Navalny's body has bruises consistent with seizure, chest compressions«. Meduza (v angleščini). 18. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  42. ↑ »Midnight convoy on the ice road. Live cam footage likely captured Russian authorities transporting Navalny's body«. Mediazona (v angleščini). 18. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  43. ↑ »Navalny's mother and lawyers turned away from morgue reportedly holding his body«. Meduza (v angleščini). 19. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  44. ↑ »Navalny's relatives still refused access to his body«. Le Monde (v angleščini). 19. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  45. ↑ Isachenkov, Vladimir (19. februar 2024). »Russian authorities extend a probe into Navalny's death as allies accuse officials of cover-up«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  46. ↑ »Russia's Investigative Committee says Navalny's body sent for 14-day 'chemical examination'«. Meduza (v angleščini). 19. februar 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  47. ↑ »Alexei Navalny's body to be held for two weeks for 'chemical analysis', family told«. BBC (v angleščini). 19. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  48. ↑ »Navalny's mother allowed to see son's body, says investigators trying to bury him in secret«. Meduza (v angleščini). 22. februar 2024. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  49. ↑ »Navalny's mother says investigators showed her medical report claiming her son 'died from natural causes'«. Meduza (v angleščini). 22. februar 2024. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  50. ↑ R, M. Z. , B. »Posmrtne ostanke Alekseja Navalnega izročili materi«. rtvslo.si. Pridobljeno 24. februarja 2024.
  51. ↑ »'An unlikely reason for a natural death' Russian state media says a blood clot killed Navalny. His doctor says there's no way of knowing without an independent autopsy«. Meduza (v angleščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  52. ↑ »Navalny was struck down with 'sudden death syndrome', his mother was told at Russian prison«. Reuters. 17. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  53. ↑ »Prison official says Navalny died of 'sudden death syndrome,' Russian Investigative Committee says cause of death remains unknown«. Meduza (v angleščini). 17. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  54. ↑ »Буданов назвав причину смерті Навального: Можу вас розчарувати«. hromadske.ua (v ukrajinščini). 25. februar 2024. Pridobljeno 25. februarja 2024.
  55. ↑ »Yulia Navalnaya pledges to continue her late husband's work«. Novaya Gazeta Europe. 19. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  56. ↑ »Yulia Navalnaya: 'I Will Continue the Work of Alexei Navalny'«. The Moscow Times (v angleščini). 19. februar 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  57. ↑ Faulconbridge, Guy; Osborn, Andrew (20. februar 2024). »Yulia Navalnaya tells West to refuse to recognise Russia's March election«. Reuters. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  58. ↑ »Yulia Navalnaya urges EU not to recognise Putin's 'fake elections'«. Novaya Gazeta Europe. 20. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  59. ↑ 59,0 59,1 59,2 59,3 59,4 59,5 »'Blood on Putin's Hands': First Reactions to Alexei Navalny's Death«. The Moscow Times (v angleščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  60. ↑ »Navalny aide confirms his death as family calls for body to be returned«. France 24. 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  61. ↑ »"Сегодня в российской тюрьме на Крайнем Севере Владимир Путин убил Алексея Навального" Мир шокирован смертью Навального. Реакции« ["Today in a Russian prison in the Far North Vladimir Putin killed Alexei Navalny". The world is shocked by Navalny's death. Reactions]. Meduza (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  62. ↑ 62,0 62,1 62,2 62,3 »Tributes from world leaders pour in following shock news of Alexey Navalny's death«. Novaya Gazeta Europe. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  63. ↑ Khodorkovsky, Mikhail (16. februar 2024). »After Navalny's death, the West must get tougher on Putin«. POLITICO (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  64. ↑ 64,0 64,1 »Alexei Navalny, main opponent to Putin, has died, Russian prison service says«. Le Monde. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  65. ↑ »Russian Dissident Orlov Says Navalny Death 'Crime Of The Regime'«. Barron's. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  66. ↑ »Exiled Russians Mourn Navalny, Blame Putin For 'Murder'«. Barron's. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  67. ↑ »«Шел вперед за то, во что верил. Шел с улыбкой и гордо поднятой головой. И погиб героем» Илья Яшин — об Алексее Навальном« ["He stepped forward for what he believed in. He stepped forward with a smile and his head held high. And he died a hero" Ilya Yashin about Alexei Navalny]. Meduza (v ruščini). 20. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  68. ↑ »Jailed opposition politician Ilya Yashin shares emotional tribute to Alexey Navalny«. Novaya Gazeta Europe. 20. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  69. ↑ »Navalny tributes removed by group of masked men as Moscow police look on«. The Independent. 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  70. ↑ »Over 400 people arrested in first two days of memorial protests for Alexey Navalny across Russia«. Meduza (v angleščini). 18. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  71. ↑ Litvinova, Dasha (18. februar 2024). »Over 300 detained in Russia as country mourns the death of Alexei Navalny, Putin's fiercest foe«. AP News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  72. ↑ 72,0 72,1 »Over 300 detained in Russia as country mourns the death of Alexei Navalny, Putin's fiercest foe«. Associated Press. 18. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  73. ↑ »Russian Priest Detained After Announcing Navalny Memorial Service«. The Moscow Times. 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  74. ↑ »Акции памяти Навального по всему миру« [Rallies for Navalny around the world]. Mediazona (v ruščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  75. ↑ 75,0 75,1 »"Путин, твое место в аду" В России и за рубежом — акции в память о Навальном. Люди несут цветы к монументам жертв репрессий и выходят к российским посольствам« ["Putin, you belong in hell." Protests in honor of Navalny in Russia and abroad. People bring flowers to the monuments of victims of repression and protest outside Russian embassies]. Meduza (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  76. ↑ 76,0 76,1 »Russia's most famous opposition figure has died in prison«. Meduza. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  77. ↑ »Russian Courts Hand Jail Terms to Dozens of Navalny Mourners«. The Moscow Times. 18. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  78. ↑ »Media: Russian citizens attending Navalny vigils reportedly given draft summonses«. The Kyiv Independent. 21. februar 2024. Pridobljeno 21. februarja 2024.
  79. ↑ »Russian digital map service reportedly blocking reviews at memorial sites visited by Navalny mourners«. Meduza (v angleščini). 19. februar 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  80. ↑ »Выдвинувшая Надеждина партия назвала гибель Навального политическим убийством« [Political party that nominated Nadezhdin for president called Navalny's death a political murder]. The Moscow Times (v ruščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  81. ↑ »В мэрию Москвы подали заявку на марш памяти Бориса Немцова и Алексея Навального«. Meduza (v ruščini). 19. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  82. ↑ »Over 46,000 people demand Russian Investigative Committee release Alexey Navalny's body«. Meduza (v angleščini). Pridobljeno 19. februarja 2024.
  83. ↑ »Путину доложили о смерти Навального«. ТАСС (v ruščini). 16. februar 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  84. ↑ »Путин провел публичную встречу со студентами и рабочими в Челябинске. О смерти Навального он ничего не сказал« [Putin met publicly with students and workers in Chelyabinsk. He said nothing about Navalny's death]. Meduza (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  85. ↑ »СК проведет процессуальную проверку по факту смерти Навального«. Interfax (v ruščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  86. ↑ »«Это абсолютно голословные, хамские обвинения». Кремль — о словах Юлии Навальной, что к смерти ее мужа причастен Путин« ["These are absolutely baseless, impudent accusations". What the Kremlin says about the accusation of Yulia Navalnaya that Putin was involved in the death of her husband]. Meduza (v ruščini). 20. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  87. ↑ »Путин не видел выступления вдовы Навального« [Putin did not watch Navalny's widow's message]. Interfax (v ruščini). 20. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  88. ↑ »Kremlin Calls Navalny Widow Accusations 'Unfounded and Vulgar'«. The Moscow Times (v angleščini). 20. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  89. ↑ »Kremlin spokesman rejects E.U. foreign policy chief's request for international investigation into Navalny's death, says Moscow doesn't accept 'such demands'«. Meduza (v angleščini). 20. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  90. ↑ »Кремль отреагировал на требования Борреля о расследовании смерти Навального« [The Kremlin reacted to the demands of Borrell about investigating the death of Navalny]. RIA Novosti (v ruščini). 20. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  91. ↑ »Pro-Kremlin Party Orders Lawmakers to Ignore Navalny's Death – Agentstvo«. The Moscow Times (v angleščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  92. ↑ »How Russian state media are spinning Alexei Navalny death«. BBC (v angleščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  93. ↑ »Alexei Navalny Dies in Jail – Prison Service«. The Moscow Times. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  94. ↑ 94,0 94,1 94,2 94,3 94,4 »Navalny's death: Reactions from around the world«. Reuters. 16. februar 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  95. ↑ 95,0 95,1 »Kremlin Contends the West Is Behind Everything That Happened to Navalny«. Voice of America (v angleščini). 16. februar 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  96. ↑ Mal'gin, Andrey (17. februar 2024). »«Причина всего – ненависть и страх одного человека»« ["The reason of it all is one person's hatred and fear"]. The Moscow Times (v ruščini). Pridobljeno 20. februarja 2024.
  97. ↑ Zatirko, Andrey (16. februar 2024). »Почти половина западных лидеров прямо или косвенно обвинили российские власти в смерти Навального • "Агентство"« [Almost half of Western leaders directly or indirectly blamed the Russian authorities for the death of Navalny]. Agentstvo (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  98. ↑ Zatirko, Andrey (16. februar 2024). »Страны "глобального Юга" не заметили новости о смерти Навального« [The countries of the "global South" did not comment on the death of Navalny]. Agentstvo (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  99. ↑ 99,0 99,1 »'Even in Russia, people are permitted to lay flowers, but not here' Istanbul police have allowed pro-Palestinian demonstrations. They've allowed rallies in support of Ukraine. But they stopped Navalny's mourners«. Meduza (v angleščini). 18. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  100. ↑ »Alexei Navalny: US and UK ambassadors to Russia lay tributes«. BBC (v angleščini). 18. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  101. ↑ Taylor, Josh (17. februar 2024). »Anthony Albanese says Alexei Navalny's treatment 'unforgivable' and Putin responsible for his death«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  102. ↑ Stuart, Riley; Higgins, Isabella (17. februar 2024). »Jailed Russian opposition leader Alexei Navalny dead at 47, region's prison service says«. ABC News (Australia). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  103. ↑ »'Let us be clear, Russia is responsible': world leaders react to Navalny's death«. The Guardian. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  104. ↑ »Brazil's Lula says Navalny's death should be probed before accusations«. Reuters. 19. februar 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  105. ↑ »Lula urges against 'speculation' on Navalny's death«. Le Monde (v angleščini). 18. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  106. ↑ »Денков: Навални е символ от години на борбата срещу диктатурата в Русия« [Denkov: Navalny is a symbol of years of struggle against the dictatorship in Russia]. BNT News (v bolgarščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  107. ↑ Rusev, Momchil (16. februar 2024). »PM Denkov: Navalny's Death Highlights Why It Is Important to Value Democracy«. Bulgarian News Agency (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  108. ↑ Solakova, Dimitrina (16. februar 2024). »Bulgaria Reacts to Death of Russian Opposition Leader Alexei Navalny«. Bulgarian News Agency (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  109. ↑ MacDonald, Brennan (16. februar 2024). »Trudeau, Canadian lawmakers denounce Putin after Navalny's death«. CBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  110. ↑ 110,0 110,1 110,2 110,3 »'Brutally murdered': World reacts to Alexey Navalny's death in prison«. Al Jazeera (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  111. ↑ »China declines comment on Navalny death, 'Russia's internal affair'«. The Standard (v angleščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  112. ↑ @DanishMFA (16. februar 2024). »DK FM @larsloekke: "Today Russia lost someone who dared work for a different Russia. My thoughts go to Navalny's family and loved ones. The Russian state was responsible for Navalny's health during his politically motivated incarceration."« (Tweet). Pridobljeno 19. februarja 2024 – prek Twitterja.
  113. ↑ »Estonia's PM Slams Russian 'Rogue Regime' After Navalny's Death«. Barron's (v ameriški angleščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  114. ↑ »Finland reacts, offers condolences following Alexei Navalny's death«. Yle. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  115. ↑ »Jailed Russian opposition politician Alexei Navalny dead, says prison service«. BBC News. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  116. ↑ »Navalny's courage will not be forgotten, says Mitsotakis«. Kathimerini. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  117. ↑ »Navalny's death 'a consequence of Putin and his thugs', says Biden«. Irish Examiner. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  118. ↑ »President Rinkēvičs: Navalny was 'brutally murdered by the Kremlin'«. Public Broadcasting of Latvia. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  119. ↑ »Latvian president: Kremlin brutally killed Navalny«. Baltic News Network. LETA. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  120. ↑ »"Навального убил Путин". "Новая газета Европа" собрала реакции после сообщений о смерти политика — от российской власти до иностранных СМИ« ["Putin killed Navalny". "Novaya Gazeta Europe" collected reactions to the death of the politician – from Russian authorities to foreign news outlets]. Novaya Gazeta Europe. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  121. ↑ »Alexei Navalny 'a fierce advocate of freedom and anti-corruption' – Christopher Luxon«. RNZ (v angleščini). 17. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  122. ↑ 122,0 122,1 122,2 »Alexey Navalny updates: Russian opposition leader 'dies in prison'«. Al Jazeera. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  123. ↑ »João Gomes Cravinho responsabiliza Putin pela morte de Navalny«. Jornal de Notícias (v portugalščini). 16. februar 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  124. ↑ »Klaus Iohannis, mesaj pentru Rusia după moartea lui Navalnîi«. replicaonline.ro (v romunščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  125. ↑ »Klaus Iohannis, reactie la vestea mortii lui Alexei Navalnii. Ce a scris presedintele pe reteaua de socializare X«. Realitatea.NET (v romunščini). 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  126. ↑ »Fajonova: Ruskemu veleposlaniku smo izrazili ogorčenje ob smrti Navalnega«. 24ur.com. 20. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  127. ↑ »Fajon: Odgovornost za smrt Navalnega je na strani Putina, veleposlaniku smo izrazili ogorčenje«. RTV SLO. 20. februar 2024. Pridobljeno 20. februarja 2024.
  128. ↑ 128,0 128,1 »Pirc Musarjeva o smrti Navalnega: To je srčni napad na demokracijo v Rusiji | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  129. ↑ »'Putin responsible': How world leaders reacted to Navalny's death«. The Times of India. 16. februar 2024. ISSN 0971-8257. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  130. ↑ Ravikumar, Sachin (16. februar 2024). »Britain's Sunak says Navalny's death 'terrible news'«. Reuters. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  131. ↑ Sunak, Rishi. »Rishi Sunak Statement on The death of Alexei Navalny«.
  132. ↑ Henderson, Cameron; Sigsworth, Tim; Smith, Benedict (16. februar 2024). »Alexei Navalny latest: David Cameron says Putin should be held accountable for death«. The Telegraph (v britanski angleščini). ISSN 0307-1235. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  133. ↑ Troianovski, Anton; Bengali, Shashank (16. februar 2024). »Live Updates: Biden Addresses Reports of Navalny's Death«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  134. ↑ Ostiller, Nate (16. februar 2024). »Von der Leyen: 'Deeply disturbed and saddened by news of death of Alexei Navalny'«. The Kyiv Independent (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  135. ↑ »EU to 'spare no effort' to hold Russia accountable for Navalny's death, commission says«. Reuters. 16. februar 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  136. ↑ »NATO chief 'disturbed' by reports on Navalny's death, demands clarity«. Reuters. 16. februar 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024. Yet Borrell said he expected EU member states to propose fresh sanctions on those directly responsible for Navalny's treatment, including in Russia's prison system. "The great responsible is Putin himself," Borrell said. He said that Brussels would look to rename its global human rights sanctions blacklist after Navalny in a symbolic move.
  137. ↑ »UN Office Appalled by Navalny's Prison Death in Russia«. Mirage News. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  138. ↑ 138,0 138,1 »"Никаких версий, кроме убийства, у нас не остается": что говорят в России и мире о смерти Алексея Навального« (v ruščini). BBC Russian. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  139. ↑ »Russia: Navalny Dies in Prison«. Human Rights Watch. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  140. ↑ "'Russia without Putin!': Hundreds rally outside Russia's embassy in Tel Aviv after Navalny's death". Times of Israel. 17 February 2024. Archived from the original on 17 February 2024. Retrieved 17 February 2024.
  141. ↑ »Полиция в Милане не разрешила активистам оставить цветы около российского консульства в память о Навальном« [Police in Milan did not permit activists to leave flowers outside the Russian Embassy in memory of Navalny]. Meduza (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  142. ↑ »Navalny death provokes shock but also indifference in Central Asia«. EurasiaNet. 16. februar 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2024. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  143. ↑ Rutenberg, Jim; Grynbaum, Michael M. (16. februar 2024). »Tucker Carlson's Lesson in the Perils of Giving Airtime to an Autocrat«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  144. ↑ Johnson, Ted (17. februar 2024). »Tucker Carlson Condemns Alexei Navalny's Death As "Barbaric" Days After Trumpeting Vladimir Putin's Russia«. Deadline. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2024. Pridobljeno 17. februarja 2024.
  145. ↑ »Germany seeks new EU sanctions on Russia over Navalny death«. Deutsche Welle. 19. februar 2024. Pridobljeno 19. februarja 2024.
  146. ↑ »Alexei Navalny: UK sanctions Russian prison chiefs after activist's death«. BBC (v angleščini). 21. februar 2024. Pridobljeno 21. februarja 2024.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Smrt_Alekseja_Navalnega&oldid=6198443«