Annalena Baerbock

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Annalena Baerbock
Annalena Baerbock (square).jpg
Vodja Zavezništva 90/Zelenih
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
27. januar 2018
Namestnik
  • Gesine Agena
  • Jamilla Schäfer
  • Ricarda Lang
PredhodnikSimone Peter
Osebni podatki
RojstvoAnnalena Charlotte Alma Baerbock
15. december 1980({{padleft:1980|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][3] (40 let)
Hannover[1]
NarodnostNemško
Politična strankaZastava Nemčije German:
Zavezništvo 90/Zeleni
Zastava Evrope EU:
Evropska zelena stranka
Zakonci
  • Daniel Holefleisch ( 2007)
Otroci2
BivališčePotsdam, Brandenburg
Alma mater
Poklicpolitičarka
PodpisAnnalena Baerbock Signature.svg
annalena-baerbock.de

Annalena Charlotte Alma Baerbock, nemška političarka; * 15. december 1980, Hanover, Spodnja Saška, Nemčija.

Od leta 2018 skupaj z Robertom Habeckom vodi stranko Alliance 90/Zeleni. Je tudi strankina kandidatka za nemško kanclerko na zveznih volitvah leta 2021, ki velja za prvo tovrstno kandidatko za Zelene, ki ima resne možnosti za to visoko funkcijo.[4] Baerbockova je bila od leta 2014 poslanka v deželi Brandenburg.[5] Med letoma 2012 do 2015 je bila članica sveta stranke Zavezništvo 90/Zeleni in od leta 2009 do 2013 vodja deželne skupine svoje stranke v Brandenburgu.

Zgodnje življenje in izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Baerbockova je kot hči socialne delavke in strojnega inženirja[6] skupaj z dvema sestrama in dvema bratrancema odraščala na kmetiji v Pattensenu blizu Hannovra na Spodnjem Saškem.[7][8] Obiskovala je šolo Humboldt v Hannovru[9] in pri šestnajstih letih zaključila enoletno izmenjavo v pripravljalni šoli Lake Highland v Orlandu na Floridi.[10]

Kot najstnica je bila telovadka na trampolinu, udeležila se je nemškega prvenstva in trikrat osvojila bron.[11][12]

Med letoma 2000 in 2004 je na Univerzi v Hamburgu študirala politologijo in javno pravo. Leta 2005 je na London School of Economics (LSE) magistrirala iz mednarodnega javnega prava, leta 2005 pa opravila pripravništvo na Britanskem inštitutu za mednarodno in primerjalno pravo (BIICL). Prav tako je začela z disertacijo o naravnih nesrečah in humanitarni pomoči na Svobodni univerzi v Berlinu, vendar je nikoli ni končala.[13]

Zgodnja kariera[uredi | uredi kodo]

Med študijem je Baerbockova med letoma 2000 in 2003 delalovala kot novinarka pri Hannoversche Allgemeine Zeitung.[14] Po študiju je med letoma 2005 do 2008 delala v pisarni evropske poslanke Elisabeth Schroedter in leta 2005 kot pripravnica na Britanskem inštitutu za primerjalno in javno mednarodno pravo.[15] Med letoma 2008 in 2009 je delala kot svetovalka za zunanjo in varnostno politiko parlamentarne skupine Zavezništva 90/Zeleni v Bundestagu.

Od leta 2020 sodeluje v programu Young Global Leaders Svetovnega gospodarskega foruma, ki je stalna skupina, ki je trenirala politične predstavnike, kot so Emmanuel Macron, Sanna Marin in Jacinda Ardern.[16]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Baerbockova je leta 2005 postala člana Zavezništva 90/Zelenih. Oktobra 2008 je bila izvoljena v izvršni odbor deželne skupine svoje stranke v Brandenburgu, naslednje leto pa zasedla funkcijo predsednice upravnega odbora, ki jo je opravljala do leta 2013. Med letoma 2009 in 2012 je bila tudi del izvršnega odbora Evropske zelene stranke.[17]

Poslanka (2013– )[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 je neuspešno kandidirala za mesto na volilni listi svoje stranke na zveznih volitvah. Leta 2013 je bila kandidatka stranke Zelenih v volilni enoti Potsdam - Potsdam-Mittelmark II - Teltow-Fläming II in si zagotovila vodilno mesto na volilnem seznamu stranke za deželo Brandenburg. Preko volilne liste je postala poslanka Bundestaga.[18]

V prvem mandatu je bila članica Odbora za ekonomske zadeve in energetiko ter Odbora za evropske zadeve. V svoji poslanski skupini je bila govornica za podnebno politiko[8] in sodelovala na konferencah Združenih narodov o podnebnih spremembah v Varšavi (2013), Limi (2014), Parizu (2015) in Marakešu (2016).

Poleg nalog v odboru je opravljala funkcijo namestnice predsednice parlamentarnega kroga prijateljev Berlin-Taipei.

Na volitvah leta 2017 je bila Baerbockova ponovno vodilna kandidatka v zvezni državi Brandenburg in je obdržala sedež v parlamentu. Po volitvah je bila del pogajalske skupine svoje stranke, ki je vstopila v (neuspešne) koalicijske pogovore s CDU/CSU in FDP.[19] Od takrat je članica Odbora za družine, starejše, ženske in mladino.

Sopredsednica stranke Zelenih, (2018– )[uredi | uredi kodo]

27. januarja 2018 je bila na nacionalni konvenciji stranke Zelenih v svojem Hannovru izvoljena za eno od dveh enakovrednih predsednikov svoje stranke na zvezni ravni, drugi predsedujoči je Robert Habeck.[20] Zmagala je s 64 odstotkov glasov.[8] Na zborovanju stranke leta 2019 je bila ponovno izvoljena z 97,1 odstotka, kar je doslej najvišji rezultat za predsednika stranke.[21]

V pogajanjih o oblikovanju koalicijske vlade pod vodstvom ministra-predsednika Brandenburga Dietmarja Woidkeja po deželnih volitvah leta 2019 je bila Baerbock članica delegacije svoje stranke.[22][23]

Kandidatka za kanclerko (2021)[uredi | uredi kodo]

19. aprila 2021 sta Baerbockova in Robert Habeck naznanila, da je zvezni odbor Zelenih Baerbockovo predlagal za kanclersko kandidatko na zveznih volitvah leta 2021 - prvič je stranka namesto sovoditeljev nominirala enega samega kandidata.[24] Uradno potrjevanje kandidature bo potekalo na kongresu stranke, ki bo potekal med 11. in 13. junijem. Baerbockova druga ženska po Angeli Merkel, ki je imela možnost za najvišjo vladno funkcijo. Na volilni dan bo le nekaj dni starejša od Guida Westerwelleja leta 2002, najmlajšega kanclerskega kandidata doslej.[25][26]

Druge dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Baerbockova je poročena z Danielom Holefleischom, političnim svetovalcem in menedžerjem za odnose z javnostmi, ki je od leta 2017 zaposlen v Deutsche Post DHL Group.[29] Imata dve hčerki, rojeni v letih 2011 in 2015.[30] Družina živi v Potsdamu v Brandenburgu v Nemčiji.[31] Baerbockova je pripadnica protestantske evangeličanske cerkve v Nemčiji.[32] Zase pravi, da ni "religiozna", vendar pogosto hodi v cerkev, ker ji je "ideja skupnosti izredno pomembna".[33]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 http://www.bundestag.de/bundestag/abgeordnete18/biografien/B/baerbock_annalena/258202
  2. Stammdaten aller Abgeordneten des Deutschen Bundestages
  3. Munzinger Personen
  4. Eddy, Melissa (19 April 2021). "Greens Choose Baerbock as Candidate for Germany's Next Leader". New York Times.
  5. "Landesverband Brandenburg: LDK in Potsdam 2013" (nemščina). Grüne Brandenburg. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 December 2013. Pridobljeno dne 24 April 2021.
  6. Tenfelde, Beate (2019-12-31). "Köpfe des Jahres: Annalena Baerbock, der heimliche Star der Grünen". www.noz.de. Pridobljeno dne 2021-04-19.
  7. Tenfelde, Beate (2019-12-31). "Menschen des Jahres 2019: Annalena Baerbock und die Blitzkarriere des heimlichen Stars der Grünen". shz.de. Pridobljeno dne 2021-04-19.
  8. 8,0 8,1 8,2 Matthew Karnitschnig (January 27, 2018), German Greens elect new leadership duo Politico Europe.
  9. Ruppel, Ulrike (2018-01-28). "Frisches Grün aus Brandenburg: Annalena Baerbock startet durch". www.bz-berlin.de. Pridobljeno dne 2021-04-19.
  10. Phạm, Khuê (2018-03-07). "Ankommen ist das eine, Heimischwerden das andere". www.zeit.de. Die Zeit. Pridobljeno dne 2021-04-19.
  11. "Ich bin leidenschaftliche Europäerin". Deutschlandfunk (nemščina). 2018-01-21. Pridobljeno dne 2021-04-19.
  12. "Was Annalena Baerbock beim Trampolinspringen fürs Leben gelernt hat". stern.de (nemščina). 2020-10-29. Pridobljeno dne 2021-04-19.
  13. Laurenz Gehrke (April 19, 2021), German Greens’ Annalena Baerbock: 5 things to know Politico Europe.
  14. "Annalena Baerbock: Aus Pattensen ins Kanzleramt?". www.ndr.de (nemščina). Norddeutscher Rundfunk. Pridobljeno dne 2021-04-23.
  15. Laurenz Gehrke (April 19, 2021), German Greens’ Annalena Baerbock: 5 things to know Politico Europe.
  16. Community, The Forum of Young Global Leaders is an initiative of the World Economic Forum
  17. "Deutscher Bundestag - Abgeordnete". Deutscher Bundestag (nemščina). Pridobljeno dne 24 April 2021.
  18. "Deutscher Bundestag - Abgeordnete". Deutscher Bundestag (nemščina). Pridobljeno dne 24 April 2021.
  19. "Bundestagswahl: Trittin und Kretschmann im Sondierungsteam" (nemščina). Wirtschaftswoche. 24 September 2017. Pridobljeno dne 23 February 2018.
  20. "Baerbock und Habeck - Grüne wählen Realo-Doppelspitze". Spiegel Online (nemščina). 27 January 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 May 2019. Pridobljeno dne 22 May 2019.
  21. Tim Braune und Jochen Gaugele (November 16, 2019), Die Grünen lieben ihre Doppelspitze Westdeutsche Allgemeine Zeitung.
  22. Parteirat gibt grünes Licht für Aufnahme von Sondierungsgesprächen Alliance 90/The Greens Brandenburg, press release of September 4, 2019.
  23. Thorsten Metzner (September 12, 2021), Sondierungsgespräche in Brandenburg: Kenia-Koalition oder doch Rot-Rot-Grün? Der Tagesspiegel.
  24. "Annalena Baerbock: Aus Pattensen ins Kanzleramt?". www.ndr.de (nemščina). 2021-04-19. Pridobljeno dne 2021-04-19.
  25. "Baerbock soll Kanzlerkandidatin der Grünen werden". tagesschau.de (nemščina). 2021-04-19. Pridobljeno dne 2021-04-19.
  26. "Baerbock soll Kanzlerkandidatin der Grünen werden". www.spiegel.de (nemščina). 2021-04-19. Pridobljeno dne 2021-04-19.
  27. "Council members – European Council on Foreign Relations". ECFR (angleščina). 2020-10-14. Pridobljeno dne 2021-05-29.
  28. Board of Trustees Leo Baeck Foundation.
  29. Diana Zinkler (April 26, 2021), Daniel Holefleisch: Der Mann von Annalena Baerbock Westdeutsche Allgemeine Zeitung.
  30. "Für ihre Töchter". m.tagesspiegel.de (nemščina). Pridobljeno dne 2020-11-22.
  31. Gehrke, Laurenz (19 April 2021). "German Greens' Annalena Baerbock: 5 things to know". Politico Europe.
  32. "Deutscher Bundestag - Abgeordnete". Deutscher Bundestag (nemščina). Pridobljeno dne 24 April 2021.
  33. "Grüne nominieren Annalena Baerbock als Kanzlerkandidatin". Zeit Online (nemščina). 19 April 2021. Pridobljeno dne 24 April 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]