David Cameron

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
The Right Honourable
David Cameron
Portret
Predsednik vlade Združenega kraljestva
Na položaju
11. maj 2010 – 13. julij 2016
MonarhElizabeta II.
NamestnikNick Clegg (2010–15)
PredhodnikGordon Brown
NaslednikTheresa May
Opozicijski voditelj
Na položaju
6. december 2005 – 11. maj 2010
MonarhElizabeta II.
PremierTony Blair
Gordon Brown
PredhodnikMichael Howard
NaslednikHarriet Harman
Predsednik konzervativne stranke
Na položaju
6. december 2005 – 11. julij 2016
NamestnikWilliam Hague
George Osborne
PredhodnikMichael Howard
NaslednikTheresa May
Namestnik sekretarja za šolstvo
Na položaju
6. maj 2005 – 6. december 2005
VodjaMichael Howard
PredhodnikTim Collins
NaslednikDavid Willetts
britanski poslanec
okraja Witney
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
7. junij 2001
PredhodnikShaun Woodward
NaslednikRobert Courts
Osebni podatki
RojstvoDavid William Donald Cameron
9. oktober 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…] (57 let)
Marylebone[d][4][5]
Politična strankakonzervativna stranka
ZakonciSamantha Sheffield (1. junij 1996)
OtrociIvan (umrl)
Nancy
Arthur
Florence
BivališčeDowning Street 10
Alma materKolidž Brasenose, Oxford
Poklicpolitik, udeleženec mednarodnega foruma
Verska opredelitev
Anglikanska cerkev
Podpis
Spletna strandavidcameronoffice.org

David William Donald Cameron, angleški politik, * 9. oktober 1966, Marylebone, London, Anglija, Združeno kraljestvo.

David Cameron je aktualni poslanec v britanskem parlamentu za volilni okraj Witney.[6]

Doštudiral je filozofijo, politiko in ekonomijo na Kolidžu Brasenose v Oxfordu. Pridružil se je konzervativnemu raziskovalnemu oddelku in postal posebni svetovalec Normanu Lamontu in kasneje Michaelu Howardu. Sedem let je bil direktor družbe Carlton Communications. Prvič je kandidiral za parlament leta 1997 v volilnem okraj Stafford s poudarkom na evroskepticizmu, v nasprotju s tedanjo politiko stranke je nasprotoval tudi članstvu v Evroobmočju in za malo ostal izven parlamenta. Prvič je bil izvoljen v parlament leta 2001 v volilnem okraju Witney. Dve leti za tem je napredoval na prvo klop opozicije in na hitro postal glavni koordinator med volitvami leta 2005. Kot mladosten in moderen kandidat, ki bi znal privabiti mlajše volivce, je bil leta 2005 izvoljen za predsednika konzervativne stranke.[7]

Po razpustitvi parlamenta in izrednih volitvah leta 2010 je postal predsednik vlade kot voditelj koalicije med konzervativci in Liberalnimi demokrati.[8] 43-letni Cameron je postal najmlajši predsednik vlade od Lorda Liverpoola leta 1812, pred tem je bil najmlajši Tony Blair maja 1997. Na volitvah leta 2015 je bil Cameron ponovno izvoljen za predsednika vlade, konzervativna stranka pa je presenetljivo dosegla večino, prvič po letu 1992, čeprav so jih predvolilne ankete stalno uvrščale na drugo mesto.[9] Cameron je prvi predsednik vlade, ki je bil po prvem mandatu takoj izvoljen za drugi mandat z večjo podporo volivcev po Lordu Salisburyju leta 1900, in edini predsednik vlade ob Margaret Thatcher, ki je dosegel večjo večino ob ponovni izvolitvi.[10][11]

Cameronovo vladavino je zaznamovala finančna kriza, ki je pripeljala do primanjkljaja v proračunu, ki ga je njegova vlada poskušala zmanjševati s politiko rezov. Uvedla je velike spremembe v blaginji, priseljenski politiki, izobraževanju in zdravstvu z reformami med letoma 2010 in 2014.[12] Leta 2011 je Cameron kot prvi evropski predsednik vlade vložil veto na sporazum Evropske unije.[13] Leta 2011 je njegova vlada izvedla referendum o volilni reformi in leta 2014 dovolila referendum o neodvisnosti Škotske, ki je bil zavrnjen. Za leto 2017 je napovedal referendum o obstanku Združenega kraljestva v Evropski uniji. Leta 2013 je Cameron kot prvi predsednik konzervativne stranke napovedal sprejetje zakona o istospolni zakonski zvezi.

13. julija 2016 je odstopil s položaja predsednika vlade. Nasledila ga je strankarska kolegica Theresa May.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Record #13289016X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. http://www.nytimes.com/2010/05/12/world/europe/12cameron.html
  4. https://www.biographyonline.net/politicians/uk/david-cameron.html
  5. https://ethnicelebs.com/david-cameron
  6. »David Cameron« (v angleščini). Witney Conservatives. 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2015. Pridobljeno 31. marca 2016.
  7. »Hall of Fame, David Cameron«. BBC Wales (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2010. Pridobljeno 7. avgusta 2009.
  8. Hough, Andrew (11. maj 2010). »David Cameron becomes youngest Prime Minister in almost 200 years«. The Daily Telegraph (v angleščini). London. Pridobljeno 11. maja 2010.
  9. Clark, Tom (7. maj 2015). »Labour has one-point lead over Tories in final Guardian/ICM poll«. The Guardian (v angleščini). London.[mrtva povezava]
  10. Simons, Ned (8. maj 2015). »David Cameron Stuns Pollsters With Re-Election As UK Prime Minister«. Huffington Post (v angleščini).
  11. »Cameron Promises Britain 'Something Special'«. Sky News (v angleščini). 9. maj 2015.
  12. Morris, Nigel (22. maj 2014). »David Cameron sticks to his guns on immigration reduction pledge even while numbers rise«. The Independent (v angleščini). London. Pridobljeno 5. julija 2014.
  13. »PM's EU Treaty Veto: 'I Did It For Britain'«. Sky News (v angleščini). 9. december 2011. Pridobljeno 5. avgusta 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]