Pojdi na vsebino

Kirilo Budanov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kirilo Budanov
Кирило Буданов
Vodja
Glavnega obveščevalskega direktorata Ukrajine
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
5. avgust 2020
PredhodnikVasil Burba
Osebni podatki
Rojstvo (1986-01-04) 4. januar 1986 (38  let)
Kijev, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza
ZakonciMarijana Budanova
Alma materOdeška vojaška akademija
Poklicobveščevalni častnik
NagradeHeroj Ukrajine
Vojaška služba
PripadnostUkrajina
Rod/službaOborožene sile Ukrajine
ČinGeneralporočnik
PoveljstvaGlavni obveščevalski direktorat Ukrajine
Oboroženi
konflikti
Rusko-ukrajinska vojna (ranjen)

Kirilo Oleksijovič Budanov (ukrajinsko Кирило Олексійович Буданов), ukrajinski obveščevalec, * 4. januar 1986, Kijev.

Budanov je od avgusta 2020 vodja Glavnega obveščevalskega direktorata ukrajinskega ministrstva za obrambo (GUR).[1] Pred tem je bil namestnik direktorja enega izmed oddelkov Zunanje obveščevalne službe Ukrajine. Ima čin generalporočnika.[2]

Zgodnje življenje in izobrazba

[uredi | uredi kodo]

Budanov se je rodil v Kijevu 4. januarja 1986. Leta 2007 je diplomiral na Odeški vojaški akademiji.[3]

Kariera

[uredi | uredi kodo]
Budanov leta 2020

Po diplomiranju leta 2007 je Budanov začel vojaško kariero v posebnih enotah GUR.[3]

Rusko-ukrajinska vojna

[uredi | uredi kodo]

Leta 2014 je sodeloval v vojni v Donbasu, kjer je bil večkrat ranjen[3] in naj bi sodeloval v številnih tajnih vojaških operacijah.[4] Leta 2024 je The New York Times poročal, da je bil Budanov član elitne enote 2245 GUR, ki jo je usposabljala CIA. Budanov je pridobil sloves s sodelovanjem v drznih operacijah za sovražnikovimi črtami. Leta 2016 naj bi vodil amfibijsko operacijo posebnih enot na okupirani Krim katere namen je bila namestitev eksploziva na rusko letališče. Budanova enota je padla v zasedo ruske posebne enote v kateri so uspeli ubiti več ruskih vojakov in se uspešno umakniti. The New York Times je tudi poročal, da je Budanov bil na zdravljenju v ZDA po tem, ko je v Donbasu bil ranjen.[5]

4. aprila 2019 je Rus z dokumenti z imenom »Aleksej Lomaka« v Budanov avto nastavil eksploziv, ki je eksplodiral predčasno in le uničil avto. Napadalca in njegovo diverzantsko skupino so prijeli.[6][7]

Leta 2020 je postal namestnik direktorja enega od oddelkov Zunanje obveščevalne službe Ukrajine .

5. avgusta 2020 je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Budanova imenoval za vodjo Glavnega obveščevalskega direktorata ukrajinskega ministrstva za obrambo.[1]

11. marca 2022 je postal predsednik Koordinacijskega štaba za ravnanje z vojnimi ujetniki.[8] Septembra 2022 je Budanov sodeloval pri največji izmenjavi ujetnikov med Ukrajino in Rusijo v kateri se je vrnilo 215 ukrajinskih vojakov, vključno z več kot 100 borci in poveljniki brigade Azov.[3]

Februarja 2023 je vodja parlamentarnega bloka Sluga narodu izjavil, da bo Oleksija Reznikova na mestu obrambnega ministra zamenjal Budanov, vendar do tega ni prišlo.[9][4]

21. aprila 2023 je okrožno sodišče Lefortovo v Moskvi v Rusiji izdalo nalog za aretacijo Budanova zaradi ukrajinskega napada na Krimski most leta 2022.[10] Budanov se je odzval z besedami: Zadovoljen sem. To je dober pokazatelj našega dela in obljubljam, da bom delal še bolje.«[11]

Tiskovni predstavnik GUR je leta 2023 dejal, da je bilo na Budanova izvedenih že več kot deset poskusov atentata. Novembra 2023 se je njegova žena Marjiana Budanova zastrupila z neopredeljenimi težkimi kovinami, verjetno zaradi zastrupljene hrane. Tudi več uslužbencev direktorata je imelo blage simptome zastrupitve.[12]

Leta 2024 je Budanov od predsednika Zelenskega prejel nagrado Heroj Ukrajine.[13]

Vojaški čini

[uredi | uredi kodo]

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Указ Президента України №308/2020: Про призначення К.Буданова начальником Головного управління розвідки Міністерства оборони України« [Decree of the President of Ukraine No. 308/2020: On the appointment of K. Budanov as the head of the Main Directorate of Intelligence of the Ministry of DefenCe of Ukraine]. President.gov.ua (v ukrajinščini). 5. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2023.
  2. 2,0 2,1 »Указ Президента України №564/2023: Про присвоєння військового звання« [Decree of the President of Ukraine No. 564/2023: On the assignment of a military rank]. President.gov.ua (v ukrajinščini). 7. september 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2024. Pridobljeno 9. septembra 2023.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 »Взвод № 1. НВ називає 25 найвпливовіших українських військових« [Platoon No. 1. NV names the 25 most influential Ukrainian military personnel]. New Voice (v ukrajinščini). Pridobljeno 17. januarja 2023.
  4. 4,0 4,1 4,2 »Factbox: Who is Kyrylo Budanov, Ukraine's potential next defence minister?«. Reuters. 6. februar 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2023.
  5. Entous, Adam; Schwirtz, Michael (25. februar 2024). »The Spy War: How the C.I.A. Secretly Helps Ukraine Fight Putin«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2024. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  6. »Воєнна розвідка України отримала нового очільника« [Ukraine's military intelligence got a new head]. Defence Express (v ukrajinščini). 6. avgust 2020. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  7. »Крим, Донбас, гібридні війни, дезінформація: новий начальник ГУР назвав завдання на посаді« [Crimea, Donbas, hybrid wars, disinformation: the new head of the Main Directorate of Intelligence named the tasks of the office]. Novynarnia (v ukrajinščini). 10. avgust 2020. Pridobljeno 11. avgusta 2020.
  8. »Кабінет Міністрів України постанова від 11 березня 2022 р. № 257: Про утворення Координаційного штабу з питань поводження з військовополоненими« [Cabinet of Ministers of Ukraine resolution of 11 March 2022 No. 257: On the formation of the Coordination Headquarters for the Treatment of Prisoners of War]. Кmu.gov.ua (v angleščini). Pridobljeno 5. februarja 2023.
  9. Sabbagh, Dan (5. februar 2023). »Ukraine's defence minister to be moved from post, says Zelenskiy ally«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. januarja 2024.
  10. Alexey Morozov (21. april 2021), »Moscow court issues arrest warrant for Ukraine's intel chief over FSB's accusations of him setting up Crimea bridge explosion«, Novaya Gazeta. EuropeWikipodatki Q120722235
  11. Roman Kravets; Valentyna Romanenko (21. april 2023), »Ukraine's Defence Intelligence Chief reacts to "arrest in absentia" in Russia: I am pleased«, Ukrainska PravdaWikipodatki Q120722204
  12. Lukiv, Jaroslav (28. november 2023). »Ukraine spy chief's wife poisoned, says Kyiv«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2024.
  13. 13,0 13,1 Martin Fornusek (9. februar 2024). »Zelensky grants Hero of Ukraine award to Zaluzhnyi«. The Kyiv Independent.
  14. »Указ Президента України № 428/2021: Про присвоєння військового звання« [Decree of the President of Ukraine No. 428/2021: On the assignment of a military rank]. President.gov.ua (v ukrajinščini). 24. avgust 2021. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  15. »Указ Президента України №207/2022« [Decree of the President of Ukraine No. 207/2022]. President.gov.ua (v ukrajinščini). 3. april 2022. Pridobljeno 6. februarja 2023.