Rdeči teror

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Propagandni plakat v Petrogradu leta 1918 z napisom: »Smrt buržoaziji in njenim pomagačem – naj živi rdeči teror«

Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije. Začela se je konec avgusta 1918 po začetku ruske državljanske vojne[1] in je trajala do ustanovitve Sovjetske zveze leta 1922.[2]

Rdeči teror, ki je nastal po poskusih atentata na Vladimirja Lenina in petrograjskega čeka Mojseja Urickija, slednji je bil uspešen, je bil narejen po vzoru jakobinske diktature francoske revolucije[3] in je poskušal odpraviti politična nesoglasja, nasprotovanja in vse druge grožnje boljševiški moči. Na splošno se izraz običajno uporablja za boljševiško politično represijo v času državljanske vojne (1917–1922),[4][5] za razliko od belega terorja, ki so ga izvajale Bela garda (ruske in neruske skupine v nasprotju z boljševiško oblastjo) proti svojim političnim nasprotnikom, vključno z boljševiki.[6]

Portet Ivana Vladimirova »V kletnih prostorih ČEKE«.

Ocene skupnega števila žrtev boljševiške represije so zelo različne. En vir trdi, da bi lahko bilo skupno število žrtev kampanj zatiranja in umiranja 1,3 milijona,[7] drugi pa ocenjuje 28.000 usmrtitev na leto od decembra 1917 do februarja 1922. Ocenjuje se, da je bilo v prvem obdobju Rdečega terorja ubitih najmanj 10.000 ljudi. Ocene za celotno obdobje segajo od najnižjih 50.000[8] do najvišjih 140.000[9] in 200.000[10] žrtev. Najbolj zanesljive ocene o skupnem številu pobojev so približno 100.000 smrtnih žrtev.[11]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Llewellyn, Jennifer; McConnell, Michael; Thompson, Steve (11 August 2019). "The Red Terror". Russian Revolution. Alpha History. Retrieved 4 August 2021.
  2. "How the Red Terror set a macabre course for the Soviet Union".
  3. Wilde, Robert. 2019 February 20. "The Red Terror." ThoughtCo. Retrieved March 24, 2021.
  4. Melgunov, Sergey [1925] 1975. The Red Terror in Russia. Hyperions. ISBN 0-88355-187-X.
  5. Melgunov, Sergei. 1927. "The Record of the Red Terror." Current History (November 1927):198–205.
  6. Llewellyn, Jennifer; McConnell, Michael; Thompson, Steve (11 August 2019). "The Red Terror". Russian Revolution. Alpha History. Retrieved 4 August 2021.
  7. Rinke, Stefan; Wildt, Michael (2017). Revolutions and Counter-Revolutions: 1917 and Its Aftermath from a Global Perspective. Campus Verlag. str. 57–58. ISBN 978-3593507057.
  8. Stone, Bailey (2013). The Anatomy of Revolution Revisited: A Comparative Analysis of England, France, and Russia. Cambridge University Press. p. 335.
  9. Pipes, Richard (2011). The Russian Revolution. Knopf Doubleday Publishing Group. p. 838.
  10. Lowe (2002), str. 151.
  11. Lincoln, W. Bruce (1989). Red Victory: A History of the Russian Civil War. Simon & Schuster. str. 384. ISBN 0671631667. ... the best estimates set the probable number of executions at about a hundred thousand.