Altajski okraj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Altajski okraj
Okraj
Алтайский край
Zastava Altajski okraj
Zastava		Grb Altajski okraj
Grb
Himna: Himna Altajskega okraja
Koordinati: 52°46′N 82°37′E / 52.767°N 82.617°E / 52.767; 82.617
DržavaRusija
Federalno okrožjeSibirsko[1]
Ekonomska regijaZahodnosibirska[2]
Upravni centerBarnaul[3]
Upravljanje
 • TeloZakonodajni zbor[4]
 • Guverner[5]Viktor Tomenko
Površina
 • Skupaj167.996 km2
Rang22.
Prebivalstvo
 • Ocena 
(2018)[7]
2.350.080
Časovni pasUTC+7 (krasnojarski čas Uredi to na Wikipodatkih[8])
Koda ISO 3166RU-ALT
Registrske tablice22
OKTMO ID01000000
Uradni jezikiruščina[9]
Spletna stranwww.altairegion22.ru

Altajski okraj (rusko Алта́йский край) je federalni subjekt Rusije (okraj). V smeri ure meji na zahodu na Kazahstan (pokrajini Vzhodni Kazahstan in Pavlodarska pokrajina), Novosibirsko in Kemerovsko oblast ter Altajsko republiko. Upravni center okraja je mesto Barnaul. Leta 2010 je imel okraj 2.163.693 prebivalcev.[11]

Okraj je poimenovan po gorovju Altaj.[12]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Altajski okraj ima položna vznožja, travišča, jezera, reke in gore.[13] Najvišja točka okraja je 2490 m visoka gora Majak Šangina.

Podnebje je ostro, z dolgimi mrzlimi zimami in vročimi, običajno suhimi, poletji. Največja reka v okraju je Ob, po katerem je poimenovana Obska planota.[14] Pomembni sta tudi reki Bija in Katun. Največja jezera so Kulunda, Kučuk, Veliko Topolnoje in Mihajlov.

Altajski okraj je bogat z naravnimi viri, kot so les in mineralni viri, kot denimo svinec, mangan, volfram, molibden, boksit, zlato in železova ruda. Gozdovi pokrivajo okrog 60.000² km okraja.[15]

Ta del Sibirije je izjemno pomemben zaradi biodiverzitete – območje več kot 1,6 mio hektarov (16.000 km²) je del UNESCO-ve Svetovne dediščine. Na tem območju živijo redke živali, kot je ogroženi snežni leopard.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V Denisovi jami v Altajskem okraju so bili najdeni kostni fragmenti človečnjaka denisovca.

V antičnem svetu je bilo to območje veliko presečišče poti.[16] Nomadska plemena so v času selitev prečkala to območje. Ta nomadska plemena so sestavljali različni ljudje. Arheološka najdišča kažejo, da so na tem območju živeli antični ljudje.[15] Altajski ljudje so turško ljudstvo, katerih del se je tu naselil, ki so bili sprva nomadska in segajo nazaj v 2. tisočletje pr. n. št.[17]

Območje okraja so nadzorovali imperij Xiongnu (209 pr. n. št.–93), Rouranski kaganat (330–555), Mongolsko cesarstvo (1206–1368), Zlata horda, Severni Juan (1368–1691) in Zungharski kanat (1634–1758).[18]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Президент Российской Федерации. Указ №849 от 13 мая 2000 г. «О полномочном представителе Президента Российской Федерации в федеральном округе». Вступил в силу 13 мая 2000 г. Опубликован: "Собрание законодательства РФ", No. 20, ст. 2112, 15 мая 2000 г. (President of the Russian Federation. Decree #849 of May 13, 2000 On the Plenipotentiary Representative of the President of the Russian Federation in a Federal District. Effective as of May 13, 2000.).
  2. ↑ Госстандарт Российской Федерации. №ОК 024-95 27 декабря 1995 г. «Общероссийский классификатор экономических регионов. 2. Экономические районы», в ред. Изменения №5/2001 ОКЭР. (Gosstandart of the Russian Federation. #OK 024-95 December 27, 1995 Russian Classification of Economic Regions. 2. Economic Regions, as amended by the Amendment #5/2001 OKER. ).
  3. ↑ Charter of Altai Krai, Article 6
  4. ↑ Charter of Altai Krai, Article 67
  5. ↑ Charter of Altai Krai, Article 79
  6. ↑ Федеральная служба государственной статистики (Federal State Statistics Service) (21. maj 2004). »Территория, число районов, населённых пунктов и сельских администраций по субъектам Российской Федерации (Territory, Number of Districts, Inhabited Localities, and Rural Administration by Federal Subjects of the Russian Federation)«. Всероссийская перепись населения 2002 года (All-Russia Population Census of 2002) (v ruščini). Federal State Statistics Service. Pridobljeno 1. novembra 2011.
  7. ↑ »26. Численность постоянного населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2018 года«. Zvezna državna statistična služba. Pridobljeno 23. januarja 2019.
  8. ↑ »Об исчислении времени«. Официальный интернет-портал правовой информации (v ruščini). 3. junij 2011. Pridobljeno 19. januarja 2019.
  9. ↑ Uradni jezik v vsej Ruski federaciji glede na Člen 68.1 Ustave Rusije.
  10. ↑ Resolution of September 28, 1937
  11. ↑ »Оценка численности постоянного населения по субъектам Российской Федерации«. Federal State Statistics Service. Pridobljeno 1. septembra 2022.
  12. ↑ Warikoo, K. (2017). Eurasia and India: Regional Perspectives. Routledge. ISBN 9781351691956.
  13. ↑ »Russian program — Altai«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2007. Pridobljeno 30. novembra 2006.
  14. ↑ Geographical position, geological structure and surface topography of the south of Western Siberia (in Russian)
  15. ↑ 15,0 15,1 »Altai Territory«. Arhivirano iz spletišča dne 4. novembra 2006. Pridobljeno 29. novembra 2006.
  16. ↑ »Greater Altai – Altai Krai, Republic of Altai, Tyva (Tuva), and Novosibirsk — Crossroads«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2007. Pridobljeno 30. novembra 2006.
  17. ↑ »Peoples from Russia — Alexey, guide in Altay region«. Arhivirano iz spletišča dne 30. decembra 2006. Pridobljeno 30. novembra 2006.
  18. ↑ History of Mongolia, Volume II, 2003
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Altajski okraj.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Altajski_okraj&oldid=6087680«