Habarovski okraj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Habarovski okraj
Okraj
Хабаровский край
Zastava Habarovski okraj
Zastava		Grb Habarovski okraj
Grb
Koordinati: 54°48′N 136°50′E / 54.800°N 136.833°E / 54.800; 136.833
DržavaRusija
Federalno okrožjeDaljnovzhodno[1]
Ekonomska regijaDaljnovzhodna[2]
Upravni centerHabarovsk
Upravljanje
 • TeloZakonodajna duma[3]
 • Guverner[3]Mihail Degtjarev
Površina
 • Skupaj787.633 km2
Rang4.
Prebivalstvo
 • Ocena 
(2018)[5]
1.328.302
Časovni pasUTC+10 (vladivostoški čas Uredi to na Wikipodatkih[6])
Koda ISO 3166RU-KHA
Registrske tablice27
OKTMO ID08000000
Uradni jezikiruščina[7]
Spletna stranwww.khabkrai.ru

Habarovski okraj (rusko Хабаровский край, latinizirano: Habarovskij kraj, IPA: [xɐˈbarəfskʲɪj kraj]) je federalni subjekt (okraj) Rusije. Leži na Ruskem daljnem vzhodu in je upravno del Daljnovzhodnega federalnega okrožja. Upravni center okraja je mesto Habarovsk, kjer živi okrog polovica prebivalstva okraja in je največje mesto na Ruskem Daljnem vzhodu (tik pred Vladivostokom). Habarovski okraj je četrti največji federalni subjekt po površini in je imel leta 2010 1.343.869 prebivalcev.[9]

Na okraj vpliva sibirski anticiklon. V okraju je celinsko podnebje z ekstremno nizkimi temperaturami za območje blizu morja na srednjih zemljepisnih širinah, pa tudi topla poletja v notranjosti. Južni del okraja leži večinoma v porečju spodnjega toka Amura. Ustje reke je v Nikolajevsku na Amuru, kjer se reka izliva v Tatarski preliv, ki loči Habarovski okraj od otoka Sahalin. Na severu oblasti je obsežno gorato področje vzdolž Ohotskega morja, robnega morja Tihega oceana. Habarovski okraj meji na Magadansko oblast na severu, Amursko oblast, Judovsko avtonomno oblast in Jakutijo na zahodu, Primorski okraj na jugu in Sahalinsko oblast na vzhodu.

Prebivalstvo okraja so večinoma etnični Rusi, vendar so avtohtona ljudstva na tem območju številčna, npr. Tunguški ljudje (Evenki, Negidali, Ulči, Nanaji, Oroči, Udegi) in Amurski ljudje (Nivhu in Ainu).[10]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Habarovski okraj meji na Magadansko oblast na severu, Amursko oblast, Judovsko avtonomno oblast in Jakutijo na zahodu, Primorski okraj in Kitajsko (Heilongdžiang) na jugu ter Ohotsko morje na vzhodu. Je četrti največji ruski federalni subjekt po površini. Med največjimi otoki so Šantarski otoki.

Na severu okraja sta tajga in tundra, na osrednji depresiji je močvirnat gozd, na jugu pa listopadni gozd. Glavne reke so Amur, Amgun, Uda in Tugur. Glavna jezera so Bokon, Bolon, Čukčagir, Evoron, Kizi, Hummi, Orel in Udil.[11]

Habarovski okraj ima ostro celinsko podnebje. Severni del ime subpolarno podnebje in močnejšo poletno omilitev. Na južnem delu, sploh v notranjosti, so letna nihanja ekstremna. Samo mesto Habarovsk ima vroča, vlažna in deževna poletja, ki se hitro spremenijo hude mrzle in dolge zime, v katerih se temperature redko dvignejo nad ledišče. Razlog za to je vpliv vzhodnoazijskega monsuna poleti in ledeno mrzlega sibirskega anticiklona pozimi. Drugo največje mesto v okraju, Komsomolsk na Amurju, ima še ostrejša temperaturna nihanja od Habarovska z zimskim povprečjem −30 °C, vendar nima subpolarnega podnebja zaradi velike vročine poleti.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po različnih kitajskih in korejskih virih je na jugu Habarovskega okraja prvotno živelo eno od petih Šivej ljudstev, Bo Šivej. Črnovodno Mohe ljudstvo je živelo zahodno in vzhodno od gorovij Bureja in Manjši Hingan. Toda Kozaki so se zaradi upiranja Kitajcev morali umakniti iz svojih utrdb in z Nerčinsko pogodbo (1689) je Rusija opustila svoje napredovanje v porečju reke.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Президент Российской Федерации. Указ №849 от 13 мая 2000 г. «О полномочном представителе Президента Российской Федерации в федеральном округе». Вступил в силу 13 мая 2000 г. Опубликован: "Собрание законодательства РФ", No. 20, ст. 2112, 15 мая 2000 г. (President of the Russian Federation. Decree #849 of May 13, 2000 On the Plenipotentiary Representative of the President of the Russian Federation in a Federal District. Effective as of May 13, 2000.).
  2. ↑ Госстандарт Российской Федерации. №ОК 024-95 27 декабря 1995 г. «Общероссийский классификатор экономических регионов. 2. Экономические районы», в ред. Изменения №5/2001 ОКЭР. (Gosstandart of the Russian Federation. #OK 024-95 December 27, 1995 Russian Classification of Economic Regions. 2. Economic Regions, as amended by the Amendment #5/2001 OKER. ).
  3. ↑ 3,0 3,1 Charter of Khabarovsk Krai, Article 4
  4. ↑ Федеральная служба государственной статистики (Federal State Statistics Service) (21. maj 2004). »Территория, число районов, населённых пунктов и сельских администраций по субъектам Российской Федерации (Territory, Number of Districts, Inhabited Localities, and Rural Administration by Federal Subjects of the Russian Federation)«. Всероссийская перепись населения 2002 года (All-Russia Population Census of 2002) (v ruščini). Federal State Statistics Service. Pridobljeno 1. novembra 2011.
  5. ↑ »26. Численность постоянного населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2018 года«. Zvezna državna statistična služba. Pridobljeno 23. januarja 2019.
  6. ↑ »Об исчислении времени«. Официальный интернет-портал правовой информации (v ruščini). 3. junij 2011. Pridobljeno 19. januarja 2019.
  7. ↑ Uradni jezik v vsej Ruski federaciji glede na Člen 68.1 Ustave Rusije.
  8. ↑ Decree of October 20, 1938
  9. ↑ Russian Federal State Statistics Service (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [2010 All-Russian Population Census, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [2010 All-Russia Population Census] (v ruščini). Federal State Statistics Service.
  10. ↑ Chaussonnet, p.109
  11. ↑ Topographic map N-53; M 1: 1,000,00
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Habarovski okraj.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Habarovski_okraj&oldid=6087683«