Ala Pugačova

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ala Borisovna Pugačova
Алла Борисовна Пугачёва
Portret
Osnovni podatki
Rojstvo15. april 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2] (73 let)
Moskva[3]
SlogiPop, soft rock, šanson
Poklicigralka, kantavtorica, televizijska voditeljica, glasbena producentka, skladateljica, manekenka, pianistka, režiserka, gostiteljica dogodkov, producentka, podjetnica, pevka, učiteljica, principal director, studijska glasbenica

Ala Borisovna Pugačova (rusko Алла Борисовна Пугачёва), ruska pevka in igralka, * 15. april 1949, Moskva, Ruska SFSR, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Znana je po svojem zahodnjaškem slogu izvajanja, ki ohranja slovanski pridih, in bujnih odrskih nastopih. Velja za eno najslavnejših sodobnih ruskih glasbenic.

Kariera[uredi | uredi kodo]

Šolala se je za zborovsko dirigentko v Moskvi, kmalu pa se je posvetila petju in prvič nastopila leta 1965. Naslednjih deset let je kot članica različnih varietejev potovala po Sovjetski zvezi in iskala svoji osebnosti primeren glasbeni izraz, medtem pa je razvijala lasten slog. Zaslovela je z zmago na mednarodnem festivalu Zlati Orfej v Bolgariji s skladbo »Arlekino«, ki je kmalu po tistem izšla pri državni založbi Melodija. Po tistem so se vrstili uspehi, razprodani koncerti in festivalske nagrade. Po nekaterih podatkih je bilo do leta 1997 prodanih več kot 250 milijonov izvodov albumov.[4][5]

Redno je nastopala v Evropi, po zaslugi slave v domovini je kot ena redkih sovjetskih izvajalk imela priložnost peti tudi na Zahodu, med drugim na festivalu Sanremo leta 1987.[6] Izven rusko govorečega območja sicer ni doživela posebnega uspeha, niti kot predstavnica Rusije na Pesmi Evrovizije leta 1997 v Dublinu. Takratni predsednik Mihail Gorbačov ji je leta 1991 podelil naziv ljudske umetnice Sovjetske zveze.[4]

Od konca 1970. let je nastopala tudi v različnih filmih.[4][5]

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Njeno ljubezensko življenje opisujejo kot »kaotično«, je večkrat poročena in ločena ter znana po številnih ljubezenskih aferah. Svojo javno podobo je načrtno gradila na materinstvu in hkrati podžigala govorice o aferah. Njena hči iz prvega zakona Kristina Orbakaitė je prav tako znana pevka.[7]

Po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je s sedanjim možem, televizijskim voditeljem Maksimom Galkinom, zapustila državo in odšla v Izrael. Galkin je ob tem odkrito kritiziral rusko državno vodstvo, medtem ko je sama Pugačova s sporočili bolj zadržana.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Encyclopædia Britannica
  2. ČSFD — 2001.
  3. Record #119529823 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. 4,0 4,1 4,2 Doll, Susan. "Alla Pugacheva". Britannica Online. Pridobljeno dne 2022-05-26.
  5. 5,0 5,1 Lebedeva, O.S. "ПУГАЧЁВА". Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] (ruščina). Pridobljeno dne 2022-05-26.
  6. Štamcar, Miha (2016-01-30). "10 pop izvajalcev, ki so prebili železno zaveso". Dnevnik. Pridobljeno dne 2022-05-26.
  7. Partan, Olga (2010). "Feminism à la Russe". V Goscilo, Helena; Strukov, Vlad (ur.). Celebrity and glamour in contemporary Russia : shocking chic. London: Routledge. ISBN 978-0-203-84503-5. OCLC 701205856.
  8. Rozovsky, Liza (2022-03-24). "Russian Megastars Alla Pugacheva, Maxim Galkin Flee to Israel". Haaretz. Pridobljeno dne 2022-05-26.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]