Deportacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Deportacija ljudi iz varšavskega geta med drugo svetovno vojno

Deportacija ali izgon je izraz za prisilno preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj.[1] Izraz izvira iz latinske besede deportare, ki pomeni odnesti, odvesti, izgnati.

Gre za kazensko sankcijo, ki ima korenine globoko v zgodovini, pogosto pa se kot kazenska sankcija uporablja tudi danes. Vse države imajo še danes v svojih zakonodajah zapisan ukrep deportacije. Tako lahko država deportira tuje državljane, ki so na njenem ozemlju storili resno kaznivo dejanje, so ilegalno prestopili državno mejo, zlorabili ali prekoračili bivalno vizo ali so kako drugače izgubili pravni status, s katerim so bivali v državi. gostiteljici.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Slovar slovenskega knjižnega jezika«. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 22. decembra 2016.
  2. Henckaerts, Mass Expulsion in Modern International Law and Practice, 1995, p. 5; Forsythe and Lawson, Encyclopedia of Human Rights, 1996, str. 53-54.