Francesco Bartolomeo Rastrelli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Francesco Bartolomeo Rastrelli
Portret
Rojstvo1697[1][2][…]
Pariz[4]
Smrt29. april (10. maj) 1771[5][6]
Sankt Peterburg
DržavljanstvoFlag of Russia.svg Ruski imperij
Poklicarhitekt
Pomembnejša delaRundāle (dvorec)
Jeglavska palača
Palača Petergof
Samostan Smolni
Gibanjebaročna arhitektura

Francesco Bartolomeo Rastrelli (rusko Франче́ско Бартоломе́о (Варфоломе́й Варфоломе́евич) Растре́лли), italijanski arhitekt, * 1700, Pariz, Kraljevina Francija, † 29. april 1771, Sankt Peterburg, Ruski imperij

Delal je predvsem v Rusiji. Razvil je lahko prepoznaven slog poznega baroka, tako razkošen kot veličasten. Njegova glavna dela, vključno Zimski dvorec v Sankt Peterburgu in Katarinina palača v Carskem selu, slovijo po ekstravagantnem razkošju in bogastvu okrasja.[7]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Leta 1716 se je Bartolomeo preselil v Sankt Peterburg, ki je le štiri leta pred tem postal nova ruska prestolnica, skupaj s svojim očetom, italijanskim kiparjem Carlom Bartolomeom Rastrellijem (1675–1744). Njegova ambicija je bila združiti najnovejšo italijansko arhitekturno modo s tradicijo moskovskega baročnega sloga. Prvo pomembno naročilo je prišlo leta 1721, ko so ga prosili, naj zgradi palačo princu Dimitriju Cantemirju, nekdanjemu vladarju Moldavije.

Na mesto višjega dvornega arhitekta je bil imenovan leta 1730. Njegova dela so bila naklonjena monarhom tistega časa in to mesto je obdržal v času vladanja cesaric Ane (1730–1740) in Elizabete (1741–1762).

Zadnji in najbolj ambiciozen Rastrellijev projekt je bil samostan Smolni v Sankt Peterburgu, kjer naj bi cesarica Elizabeta preživela preostanek svojega življenja. Predvideni zvonik naj bi postal najvišja stavba v Sankt Peterburgu in celotni Rusiji. Elizabetina smrt leta 1762 je Rastrelliju preprečila dokončanje tega velikega načrta.

Nova cesarica Katarina II. je baročno arhitekturo zavrgla kot staromodno stepeno smetano, ostareli arhitekt pa se je umaknil na Kurlandijo, kjer je nadzoroval dokončanje in dekoracijo vojvodskih palač.

Zadnja leta je preživel v nejasnem trgovanju z italijanskimi trgovci z umetninami. V Cesarsko akademijo umetnosti je bil izvoljen nekaj mesecev pred smrtjo. Trg pred samostanom Smolni nosi Rastrellijevo ime že od leta 1923. Je subjekt skladbe Rastrelli v Sankt Peterburgu, ki jo je leta 2000 napisal italijanski skladatelj Lorenzo Ferrero.

Družina[uredi | uredi kodo]

Živel je z očetom in materjo, imel je tudi ženo Marijo in tri otroke (enega sina in dve hčerki) po popisu iz leta 1737.[8]

Sin Rastrelli (Joseph Jacob) je umrl decembra 1737 zaradi kolere, januarja 1738 pa je umrla njegova hči Eleanora.[9]

Cesarica Elizabeta Ruska (1741–1761)[uredi | uredi kodo]

Hči Petra I. je bila sumljiva do vseh, ki so služili dvoru njenih predhodnikov. Po pregledu vseh arhitektov v Sankt Peterburgu je bila cesarica prepričana, da je Francesco Rastrelli najboljši. Zato je Francesco začel služiti cesarici šele leta 1744.

V obdobju 1744-1760 je zgradil vse svoje slavne zgradbe:

Deset ohranjenih stavb Rastrellija[uredi | uredi kodo]

# Slika Ime Lokacija Datum
1 Rundale palace, still the most beautiful in the world. Latvia (10759228303).jpg Rundāle (dvorec) Pilsrundāle blizu mesta Bauska
Latvijaska zastava Latvija
1736–1740
1764–1767
2 Biron Rezidenz.jpg Jelgavska palača Jelgava
Latvijaska zastava Latvija
1738–1740
1763–1772
3 Peterhof Fountains 01 - Big Cascade 02.jpg Palača Petergof Petergof blizu Sankt Peterburga
 Rusija
1747–1755
PeterhofEastChapel.jpg Kapela palače Petergof Petergof blizu Sankt Peterburga
 Rusija
1747–1751
4 St. Andriy's Church in Kyiv.jpg Cerkev sv. Andreja, Kijev Kijev
Zastava Ukrajine Ukrajina
1748–1767
5 Смольный собор 2.jpg Samostan Smolni Sankt Peterburg
 Rusija
1748–1764
6 Spb 06-2012 Vorontsov Palace.jpg Voroncova palača, Sankt Peterburg Sankt Peterburg
 Rusija
1749–1757
7 DSC00991, Catherine’s Palace, Pushkin, St. Petersburg, Russia.jpg Katarinina palača Carsko selo (Puškin, Sankt Peterburg)
 Rusija
1752–1756
Pushkin Catherine Park 01.jpg Paviljon Ermitaž Carsko selo (Puškin)
 Rusija
1749
8 2005-08-10 Kiev Mariinsky Palace 123.JPG Mariinska palača Kijev
Zastava Ukrajine Ukrajina
1752
1870
9 Строгановский дворец (24).jpg Palača Stroganov Sankt Peterburg
 Rusija
1753–1754
10 Spb 06-2012 Palace Embankment various 14.jpg Zimski dvorec Sankt Peterburg
 Rusija
1754–1762[10]

Boris Vipper domneva, da je bil Rastrellijev zadnji (in nedokončani) načrt za neoklasicistično graščino Zaļenieki blizu Mitave (sodobna Jelgava).

Uničene stavbe[uredi | uredi kodo]

# Slika Ime Opomba Lokacija Datum
1 Muzej lefortovo.png Anina zimska palača Zgrajena iz lesa, nadomestila jo je Katarinina palača, Moskva okrožje Lefortovo, Moskva
 Rusija
1731
nadomeščena 1736
pogorela 1746
2 Winter palace 1740s.jpg Anina zimska palača Nadomeščena z Zimsko palačo Sankt Peterburg
 Rusija
1732–1735
uničena 1754
3 Summer Palace St Petersburg.jpeg Poletna palača Zgrajena iz lesa, nadomestil jo je Grad svetega Mihaela Sankt Peterburg
 Rusija
1741–1744
uničena 1797
4 Kremlinduran.jpg Zimska kremeljska palača Nadomeščena z Velika Kremeljska palača Moskovski kremelj
 Rusija
1747–1756
obnova 1798
uničena 1837

Posmrtna slava[uredi | uredi kodo]

Rastrelli je kultna figura ruskega baroka. Njegove grafike s pokrajinami Carskega sela so bile v času Rastrellijevega življenja razširjene po vsej Evropi, nekaj primerov pa je v zbirkah Ukrajine in Nemčije.

  • V Carskem selu je bil postavljen doprsni kip Rastrellija.
  • Drugi doprsni kip slavnega arhitekta je bil postavljen na trgu St. Manege v Sankt Peterburgu.
  • Leta 1972 je nastal dokumentarni film Arhitekt Rastrelli (režija Maria Kligman, Lennauchfilm, Rusija).
  • Eden od trgov v Sankt Peterburgu se je imenoval Rastrellijev trg.
  • Kvartet ruskih violončelistov, med katerimi so Kirill Kravcov, Mihail Degtjarev, Kirill Timofejev in Sergej Drabkin, se imenuje Rastrelli. Kvartet deluje v Nemčiji in igra glasbo od baroka do sodobnosti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Arkitekter verksamma i Sverige — 2014.
  2. Record #119527723 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. Union List of Artist Names
  4. Bell A. Encyclopædia BritannicaEncyclopædia Britannica Inc., 1768.
  5. http://www.saint-petersburg.com/famous-people/francesco-rastrelli/
  6. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  7. Enciklopedija Britanica [1]
  8. Yu. Denisov, A. Petrov. Architect Rastrelli – P. 192.
  9. Yu. M. Ovsyannikov. Francesco Bartolomeo Rastrelli.
  10. Ring, Trudy; Watson, Noelle; Schellinger, Paul (28 October 2013). Northern Europe: International Dictionary of Historic Places. ISBN 9781136639449.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]