Rdeči trg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rdeči trg s Kremljem v ozadju

Rdeči trg (rusko Кра́сная пло́щадь, [Krasnája plóščad]) je najslavnejši mestni trg v Moskvi. Ločuje Kremelj (predsednikovo rezidenco, nekdanjo kraljevo citadelo) od zgodovinske četrti, znane kot Китай- город. (Obstaja več različnih hipotez, zakaj se ta četrt tako imenuje. Nekateri viri trdijo, da izhaja iz besede kita, drugi, da se tako imenuje, ker so z bližnjega bastijona visele pletene mreže s kamenjem,  mogoče pa ime izhaja tudi iz besede za lesene količke, ki so bili prepleteni in so bili uporabljeni za zidove. Verjetno pa ime ni povezano z besedo Kitajska/ Китай. V tatarskem jeziku beseda kitay pomeni srednji in je zato tudi možen izvor za Китай- город torej Middle Town oz. Srednje mesto.)

Rdeči trg je širok 130 metrov, v dolžino pa meri 695 metrov. Rdeči trg velja za osrednji trg Moskve, saj na trgu izvirajo glavne ulice, ki se povezujejo z glavnimi ruskimi avtocestami.

Ime[uredi | uredi kodo]

Rdeči trg ni dobil ime po rdečih opekah. Tudi komunizem ni imel nič pri poimenovanju, niti rdeča barva. Trg je svoje ime dobil po besedi краси́вая oz. краси́вый torej lepa/lep, saj je v nekem obdobju na nekem določenem območju beseda кра́сная pomenila lepa.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vasnecov, Rdeči trg v 17. stoletju

Trg je bil skozi zgodovino prostor različnih javnih razglasitev in ceremonij. Občasno so na njem tudi kronali ruske carje. Tudi dandanes se trg uporablja za različne javne prireditve in uradne slovesnosti. Ker trg obstaja že od 15. stoletja se špekulira tudi glede njegovega nastanka, saj nekateri trdijo, da je car Иван III Васильевич (Иван Великий) zgradbe porušil zato, da bi zagotovil varnost svoji rezidenci pred požarom. (Zato naj bi se trg imenoval tudi Пожар.) Mogoče je trg nastal tudi zaradi varnosti kremeljskega obzidja pred zavojevalci. Vzhodna stran kremeljskega zidu, ki leži ob Rdečem trgu, je najbolj ranljiva, saj ni zaščitena z nobeno reko. V 15. stoletju so zato porušili zgradbe zunaj tega dela obzidja in to v obsegu 110 саже́нов (234 metrov) ob zidu, da so lahko naredili prostor kamor je bilo možno neovirano streljali.

Zgradbe okoli Rdečega trga[uredi | uredi kodo]

Ob rdečem trgu se nahaja nekaj najbolj znanih moskovskih zgradb. To so: veleblagovnica ГУМ, собо́р Васи́лия Блаже́нного, Моско́вский Кремль, Государственный исторический музей, Мавзолей Ленина in že prej omenjena četrt Китай-город. Ob Rdečem trgu in samo nekaj korakov od njega se nahaja nekaj najbolj znanih in čudovitih cerkvah (Казанский собор, Церковь Троицы в Никитниках, Церковь Георгия Победоносца на Псковской горе). Nedaleč stran se nahaja tudi spomenik padlim sovjetskim vojakom med drugo svetovno vojno, kjer je prižgan večni ogenj. Na Rdečem trgu stoji tudi памятник гражданину Минину и князю Пожарскому, ki sta v začetku 16. stoletja rešila Moskvo.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Rdeče opeke kremeljskega zidu so v nekaterih obdobjih dejansko belili.
  • Kremeljski zid je najvišji prav na vzhodni strani.
  • Kremelj in Rdeča ploščad sta bila prepoznana kot nekaj neprecenljivega, saj sta neverjetno povezana z rusko zgodovino od 13. stoletja dalje in sta tako bila leta 1990 dodana na seznam UNESCOve svetovne dediščine
  • Rdeči trg se je imenoval tudi Пожар, saj je bilo potrebno požgati nekaj zgradb, da so lahko naredili trg ali pa se je tako imenoval, ker so velikokrat zgorele lesene tržnice, ki so se nahajale na trgu.
  • Več drugih starodavnih ruskih mest, kot so Суздаль, Еле́ц in Переславль-Залесский, ima svoj glavni trg imenovan Кра́сная пло́щадь.
  • Rdeči trg sta naslikala tudi Василий Иванович Суриков (Утро стрелецкой казни) in Константи́н Фёдорович Юо́н (ena iz med njegovih slik Rdečega trga je Первомайская демонстрация на Красной площади в 1929 году) ter drugi.
  • V GUMu lahko najdemo tudi historični WC.
  • Cerkev Vasilija Blaženega je postala pravi sinonim za Rusijo in je tudi vpisana na seznam UNESCOve svetovne dediščine. Uradno ime cerkve Vasilija Blaženega je Собо́р Покрова́ Пресвято́й Богоро́дицы, что на Рву.
  • Kazansko katedralo ter Iversko kapelo so v času sovjetske zveze porušili, saj naj bi ovirali večja vojaška vozila, da bi zapeljala na Rdeči trg. Na ta način so bile onemogočene tudi vojaške parade na Rdečem trgu, ki so kazale moč komunistov. Na koncu prejšnjega tisočletja so ju ponovno zgradili po starih načrtih.
  • Nemec Mathias Rust je storil nekaj nezaslišanega. 28. maja leta 1987 je s športnim letalom pristal na Rdečem trgu. V tistem času je takšna poteza veljala za zelo izzivalno in je nakazovala željo po spremembah.
  • Na Rdečem trgu se vsako leto odvija prav posebno tekmovanje, saj se na z ledom pokritem trgu otroci pomerijo na turnirju imenovanem Турнир по хоккею с мячом на призы Святейшего Патриарха Московского и всея Руси. Хоккей с мячом oz. русский хоккей oz. бенди (bandy po angleško) je zelo podoben navadnemu hokeju na ledu, le da se бенди igra na ledeni površini veliki kot nogometno igrišče. Хоккей с мячом na Rdečem trgu pa se igra na ledeni ploskvi, ki je velika samo toliko kot navadno hokejsko igrišče in je zato bolj podoben rink bandyju.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • И.Ю. Юдаков: Московский Кремль. Красная площадь: Путеводитель, 2007
  • Фандоринская Москва, 2008 • DK Eyewitness Moscow (Dk Eyewitness Travel Guide), 1998
  • https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B0%D1%81%D0%BD%D0%B0%D1%8F_%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D1%89%D0%B0%D0%B4%D1%8C
  • Юрий Федосюк. Москва в кольце Садовых. М., Московский рабочий, 1991
  • https://en.shm.ru/shows/11693/
  • https://www.rbth.com/arts/2016/07/12/8-facts-about-russias-best-known-church-stbasils-cathedral_611023
  • Владимир Гиляровский. Москва и москвичи, 2007
  • П.В.Сытин. Из истории московских улиц (очерки). М.. Московский рабочий, 1958
  • https://rusmania.com/central/moscow-federal-city/moscow/kitai-gorod/around-ulitsavarvarka/st-georges-church-on-pskovskaya-hill
  • 100 мест в России, которые надо увидеть, прежде чем умереть, 2010
  • Lonely Planet Moscow (Travel Guide), 2000

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]