Butan (država)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za plin glej Butan.
འབྲུག་རྒྱལ་ཁབ་ (Dzongkha)
Kraljevina Butan
Zastava Butan (država) Grb  Butan (država)
HimnaDruk tsendhen
Kraljevina grmečega zmaja
Lega Butan (država)
Glavno mesto Thimphu
27°28.0′N, 89°38.5′E
Uradni jeziki Dzongkha
Demonim Butanci
Upravljanje Unitarna parlamentarna ustavna monarhija
 -  Kralj Jigme Khesar Namgyel Wangchuck
 -  Prvi Minister Tshering Tobgay
Nastanek Zgodnje 17. stoletje 
 -  Vladarska hiša Wangchuck: 17 December 1907 
 -  Indo-Butanska pogodba: 8 Avgust 1949 
 -  Ustavna monarhija: 18 Julij 2008 
Površina
 -  skupaj: 38.394 km² (136
 -  voda (%): 1.1
Prebivalstvo
 -  ocena 2012: 742,737[1] (165)
 -  štetje 2005a: 634,982[2] 
 -  gostota: 18.0/km² (196)
BDP (PKM) ocena 2015
 -  skupaj: $6.384 mlrd[3] 
 -  na prebivalca: $8,196[3] (115)
BDP (nominalno) ocena 2015
 -  skupaj: $2.209 mlrd[3] 
 -  na prebivalca: $2,836 [3] (130)
Gini (2012) 38.7 
HDI (2014) 0.605 (132-ti)
Valuta
Časovni pas BTT (UTC+6)
 -  poletni (DST): se ne uporablja (UTC+6)
Vrhnja domena (TLD) .bt
Klicna koda ++975
a. Število prebivalstva je bilo ocenjeno na osnovi sporočene številke 1 miljon leta 1970, ko je Kraljevina Butan postala članica Združenih narodov, ker natančnejših podatkov ni na razpolago.[4] Zato je pri oceni vzeta letna stopnja rasti prebivalstva med 2–3%, največ prebivalcev okoli 2 miljona naj bi bilo v letu 2000. Popis je bil izveden leta 2005, ko so uradno našteli 672,425 prebivalcev. Posledično je Oddelek za prebivalstvo pri Združenih narodih zmanjšal svojo oceno leta 2006 revidiral[5] za celotno obdobje med leti 1950 do 2050.

Butan (/bˈtæn/ or /bˈtɑːn/; Dzongkha འབྲུག་ཡུལ Dru Ü, ʈʂɦu yː,[6] uradno Kraljevina Butan, je mala gorska država v južni Aziji v Himalajskem gorovju med Indijo na jugu, vzhodu in zahodu in Kitajsko na severu. Na zahodu jo ločuje od Nepala indijska zvezna država Sikkim; proti jugu pa jo od Bangladeša ločujeta indijski zvezni državi Asam in Zahodna Bengalija. Največje butansko mesto, ki je tudi glavno mesto je Thimphu.


Ime države, Druk Yul, pomeni »dežela grmečega zmaja«, saj za grom tam pravijo, da je zvok renčanja zmajev.

Butan je prva država na svetu, ki je namesto Bruto domačega proizvoda (BDP), kot merilo napredka uvedla Bruto Dodano Srečo (BDS) Business Week je na osnovi globalne primerjave, leta 2006 Butan uvrstil med najsrečnejše države v Aziji oziroma kot osmo najsrečnejšo državo na svetu.[7] Leta 2016 pa je World Happiness Report, ki ga objavljajo Združeni narodi rangiral Butan kot 84. najsrečnejšo državo.[8]


Butan ima zelo raznoliko pokrajino in podnebje, saj ima na jugu subtropske ravnine, na severu pa sub-alpske Himalajsko gorovje, kjer nekateri vrhovi presegajo 7000 m nadmorske višinie. Država se razprostira na okoli 46500 km2 leta 1997 ali 38394 km2 leta 2002. Državna religija v Butanu je Vajrayana Budizem. Po oceni iz leta 2015 šteje cca 770 tisoč prebivalcev,[1] ki so večinsko Budisti. Hinduizem je druga največja religija.[9]

Iz vidika politične ureditve je Butan naredil leta 2008 pomembno tranzicijo od absolutistične monarhije k ustavni monarhiji in izvedel preve večstrankarske parlamentarne volitve.[10] Poleg tega da je Butan članica Združenih narodov, je tudi članica Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje (South Asian Association for Regional Cooperation - SAARC), tako da je aprila 2010 gostila 16. Vrh SAARC.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Near Delhi, Tibet appears as "Thibet or Bootan"
1777
"Thibet" with its interior and "Bootan" clearly separated
1786
Dve EIC mapi Rennella, ki kažeta delitev "Thibeta ali Bootana" v ločeni regiji.

Kamnito orodje, orožje, sloni, in ostanki velikih kamnitih struktur nam dokazujejo, da je bil Butan poseljen že 2000 let pr.n.š. Zgodovinarji postavljajo tezo, da je država Lhomon (pomensko, "južni mrak"), ali Monyul ("Temna dežela", v povezavi z Monpa, domorodskim ljudstvom Butana) verjetno obstajala v obdobju med 500 pr.n.š. in 600 n.š. Imena Lhomon Tsendenjong Dežela (Sandalovine), in Lhomon Khashi, ali Južni Mon (dežela štirih pristopov), so bila najdena v starih Butanskih in Tibetanskih kronikah.[11]

Grad/trdnjava (Dzong) v Dolini Paro, zgrajen leta 1646.


Budizem se je prvič pojavil v Butanu v 7. stoletju. Tibetanski kralj Songtsän Gampo[12] (vladal 627–649), spreobrnjenec v Budizem, ki je dejansko imperij razširil na Sikkim in Butan,[13] je ukazal izgradnjo dveh budističnih templjev pri Bumtangu v osrednjem Butanu in v Kyichu (blizu Paro) v Dolini Paro. Budizem se je širil [12] po letu 746[14] za časa vladavine kralja Sindhu Rāja (tudi Künjom;[15] Sendha Gyab; Chakhar Gyalpo), izgnan indijski kralj, ki je ustanovil vladavino v Bumthangu pri Chakhar Gutho Palači.[16]:35 [17]:13

Velik del zgodnje butanske zgodovine je dokaj nejasen, saj je bila večina zapisov uničena v požaru, ki je leta 1827 opustošil starodavno prestolnico Punaka. Do 10. stoletja je bil politični razvoj Butana močno pod vplivom njegove verske zgodovine. Razvile so se različne podsekte budizma, ki so jih podpirali različni mongolski vojaški poveljniki. Po padcu dinastije Yuan v 14. stoletju, so se ti vojaški poveljniki bojevali med seboj za prevlado na političnem in verskem področju, kar je sčasoma do 16. stoletja vodilo k prevladi Sekte Drukpa.


Do zgodnjega 17. stoletja je Butan predstavljal mozaik manjših sprtih fevdov, dokler jih ni združil tibetanski lama in vojaški voditelj Ngavang Namgjal, ki je pred verskim preganjanjem pobegnil iz Tibeta. Za obrambo dežele pred ponavljajočimi vpadi Tibetancev je Namgyal zgradil mrežo neprepustnih dzongov ali trdnjav in razglasil zakonik Tsa Yig kar je pomagalo, da je lokalne oblastnike podredil centralni kontroli. Mnogo teh Dzongov še vedno obstaja in so aktivni verski centri in regijskega upravljanja. Portugalska jezuita Estêvão Cacella in João Cabral sta bila prva dokumentirana obiskovalca Butana iz Evrope na njuni poti na Tibet. Srečala sta Ngawang Namgyala, mu predstavila strelno orožje, smodnik in teleskop ter mu ponudila usluge pri njegovi vojni proti Tibetu, venda je Zhabdrung slednje odklonil. Po osemmesečnem postanku je Cacella pisal dolgo pismo iz samostana Chagri, v katerem poroča o svojem potovanju. To je redek dokument, ki poroča o Shabdrungu.[18][19]

Potem ko je Ngawang Namgyal umrl leta 1651, so dejstvo o njegovi smrti držali kot tajnost celih 54 let. Po tem obdobju konsolidacije je Butan potem spet padel v notranje konflikte. Letar 1711 je Butan šel v vojno proti Mogulskemu imperiju in njihovemu Subedarju, ki je ponovno ustanovil Koch Bihar na jugu. Po kaosu, ki je nastopil je Tibet leta 1714 neuspešno napadel Butan.

V 18. stoletju je Butan napadel in zasedel kraljevino Cooch Behar na jugu. Leta 1772 je Cooch Behar pozval Britansko vzhodnoindijsko družbo da mu je pomagal in izgnal Butance ter kasneje leta 1774 sam napadel Butan. Po mirovnem sporazumu je moral Butan pristati, da se vrne na meje pred 1730. Sklenjen mir pa je bil potem večkrat kršen v naslednjih sto letih, ko je občasno prihajalo do spopadov na meji z Britanci. Spopadi so privedli do  »Duarske vojne« (1864–65), spopad za kontrolo področja Duars. Po zgubljeni vojni je Butan z Britanci podpisal Sporazum v mestu Sinchula. Kot del vojne odškodnine so Britaniji odstopili Duars in v zameno dobili rento Rs. 50,000. Sporazum je končal sovražnosti med Britansko Indijo in Butanom. Leta 1870 je prišlo do državljanske vojne med rivalskima dolinama Paro in Tongsa, ki je omogočila vzpon Ugyena Wangchucka, guvernerja ponlopa iz Tongsa. Iz svoje močne baze v centralnem Butanu je Ugyen Wangchuck porazil svoje politične sovražnike in združil deželo po več državljanskih vojnah in upori v letih 1882–85. Pomembna prelomnica za Butan je leto 1907, ko je bil Ugyen Wangchuck soglasno izbran za dednega kralja (monarha) dežele na skupščini vodilnih budističnih menihov, vladnih uradnikov, in vodij pomembnih družin. Britanska vlada je novo monarhijo takoj priznala in 1910 z butansko podpisala Pogodbo iz Punake, o subsidiarnem zavezništvu ki je Britancem prinesla kontrolo nad butansko zunanjo politiko, kar je pomenilo, da je bil Butan obravnavan kot indijska kneževina. To je imelo malo pravega učinka, saj je Butan zgodovinsko zadržan do sosedov, kakor tudi to ni vplivalo na odnose s Tibetom. Ko nova Indijska unija dobi neodvisnost od Združenega kraljevstva 15. avgusta 1947, je bil Butan eden izmed prvih, ki je priznala Indijo. Leta 1949 je bila podpisana pogodba, podobno kot 1910, po kateri je namesto Velike Britanije Indija dobila kontrolo nad zunanjimi odnosi. [11]

Kralj Jigme Dorji Wangchuck je leta 1953 vzpostavil zakonodajni organ države – 130-člansko Nacionalno skupščino. Nato je leta 1965 ustanovil Kraljevi posvetovalni svet in leta 1968 je uvedel Vlado. Butan je bil leta 1971 sprejet v članstvo v Združenih narodih. Leta 1972, je Jigme Singye Wangchuck pri svojih šestnajstih letih na prestolu nasledil umrlega očeta Dorji Wangchucka.


Upravno-administrativna delitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Okraji v Butanu.

Butan je razdeljen na dvajset dzongkhagov (okrajev), ki jih upravljajo organi imenovani »Dzongkhak Tshokdu«. V določenih thromde (urbanih občinah), je občinska administracija neposredno podrejena nadrejeni okrajni administraciji (Dzongkhak). V večini ruralnih skupnosti, ruralne občine Gewogs (geos) (skupina vasi) upravljajo organi imenovani »Geo Tshokde«.[20]

Urbane občine (thromde) volijo župane (thrompons), ki vodijo administracijo in predstavljajo svoje občine v Okrajnih skupščinah (Dzongkhag Tshogdu). Ruralne občine geopa izvolijo svojega glavarja imenovanega gap, namestnika glavarja imenovanega mangmis, ki je tudi član Okrajne skupščine (Dzongkhak Tshokdu), ter druge člane občinskega sveta (Geo Tshokde). Osnovne volilne enote v Butanu so chiwog, del ruralnih občin kot jih razmeji Volilna komisija.[20]


  1. Bumtang
  2. Čuka (Č'huk'a)
  3. Dagana
  4. Gasa
  5. Haa
  6. Lunce
  7. Mongar
  8. Paro
  9. Pemagacel (Pemagatcel)
  10. Punaka
  11. Samdrup Džongk'ar
  12. Samce (Samči)
  13. Sarpang (Sarb'ang)
  14. Thimphu
  15. Trašigang (Tašigang)
  16. Trašijangce
  17. Trongsa (Tongsa)
  18. Čirang (Čirang)
  19. Vangdi P'odrang (Vangdi Podrang)
  20. Žemgang (Šemgang)

Demografska slika[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Demografija Butana.
Historical population
Leto Preb.   ±%  
1960 224.000 —    
1980 413.000 +84.4%
1990 536.000 +29.8%
1995 509.000 −5.0%
2005 650.000 +27.7%
Source: http://esa.un.org/unpd/wpp/unpp/panel_population.htm
Butanci v narodnih oblačilih na festivalu v Vangdi P'odrangu.

Leta 2015 je v Butanu živelo cca 770,000 prebivalcev.[1] Srednja starost Butancev je 24.8 let. Stopnja pismenosti je 59.5 %.[22]


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



  1. ^ 1,0 1,1 1,2 "Bhutan Population clock". Countrymeters.info. 2012. Pridobljeno dne 22 October 2012. 
  2. ^ "Population and Housing Census of Bhutan — 2005" (PPT). UN. 2005. Pridobljeno dne 5 January 2010. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 "Butan". International Monetary Fund. 
  4. ^ "Treaty Bodies Database – Document – Summary Record – Bhutan". Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (UNHCHR). 5 June 2001. Pridobljeno dne 23 April 2009. 
  5. ^ "World Population Prospects". United Nations. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 January 2010. Pridobljeno dne 4 December 2009. 
  6. ^ Driem, George van (1998). Dzongkha = Rdoṅ-kha. Leiden: Research School, CNWS. str. 478. ISBN 90-5789-002-X. 
  7. ^ "The World's Happiest Countries". Business Week. 11 October 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 April 2009. Pridobljeno dne 23 April 2009. 
  8. ^ "World Happiness Report 2016 Update". UN Sustainable Development Solutions Network; Earth Institute (University of Columbia). str. 20–21–22. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 Mar 2016. Pridobljeno dne 20 Mar 2016. 
  9. ^ "Bhutan." World Almanac & Book Of Facts (2008): 752–753. Academic Search Premier. Web. 8 December 2011.
  10. ^ Wolf, Siegfried, "Bhutan's Political Transition", ' ' Applied Political Science of South Asia' ', 2 July 2013
  11. ^ 11,0 11,1 "Bhutan". World Institute for Asian Studies. 21 August 2006. Pridobljeno dne 23 April 2009. 
  12. ^ 12,0 12,1 Padel, Ruth (2006). Tigers in Red Weather: a Quest for the Last Wild Tigers. Bloomsbury Publishing USA. str. 139–40. ISBN 0-8027-1544-3. 
  13. ^ Sailen Debnath, Essays on Cultural History of North Bengal, ISBN 978-81-86860-42-7; & Sailen Debnath, The Dooars in Historical Transition, ISBN 978-81-86860-44-1
  14. ^ Hattaway, Paul (2004). Peoples of the Buddhist World: a Christian Prayer Diary. William Carey Library. str. 30. ISBN 0-87808-361-8. 
  15. ^ Rennie, Frank; Mason, Robin (2008). Bhutan: Ways of Knowing. IAP. str. 18, 58. ISBN 1-59311-734-5. 
  16. ^ Dorji, C. T. (1994). History of Bhutan Based on Buddhism. Sangay Xam, Prominent Publishers. ISBN 81-86239-01-4. 
  17. ^ Harding, Sarah (2003). The Life and Revelations of Pema Lingpa. Snow Lion Publications. ISBN 1-55939-194-4. 
  18. ^ Brown, Lindsay; Armington, Stan (2007). Bhutan. Country Guides (3 izd.). Lonely Planet. str. 26, 36. ISBN 1-74059-529-7. 
  19. ^ Pomplun, Trent (2009). Jesuit on the Roof of the World: Ippolito Desideri's Mission to Eighteenth-Century Tibet. Oxford University Press. str. 49. ISBN 0-19-537786-9. 
  20. ^ 20,0 20,1 "Local Government Act of Bhutan 2009" (PDF). Government of Bhutan. 11 September 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 July 2011. 
  21. ^ "Delimitation". Election Commission, Government of Bhutan. 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 July 2011. Pridobljeno dne 31 July 2011. 
  22. ^ "Report: Data Profile". World Bank. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 August 2008. Pridobljeno dne 23 April 2009.